Na začetku leta je bilo v Sloveniji uradno zabeleženih kar 143.000 različnih priimkov, kažejo najnovejši podatki Statističnega urada Republike Slovenije. Od tega jih je bila skoraj polovica sestavljena iz dveh ali več priimkov, kar priča o vse večji raznolikosti poimenovanj in o spremembah v dojemanju identitete.
Podatek, ki razkriva zanimivo družbeno sliko
Sestavljeni priimki niso več redkost. Tak priimek je imelo 88.300 prebivalcev, kar pomeni približno štiri odstotke vseh Slovencev. Še pred dvajsetimi leti je bil ta delež le polovico manjši – komaj dva odstotka. V dveh desetletjih se je torej število ljudi z več priimki podvojilo.
Čeprav gre na prvi pogled za preprost statistični podatek, v resnici odpira vprašanja o družbenih in kulturnih spremembah. Sestavljeni priimki niso le posledica birokratskih odločitev ob poroki, temveč odražajo odnos do družine, tradicije in osebne identitete.
Kdo nosi več priimkov in zakaj?
Podrobnejši vpogled v statistiko razkrije zanimivo sliko. Sestavljeni priimki so najbolj značilni za dve skupini prebivalstva: poročene ženske in mlajše od 20 let.
Med ženskami, starimi med 40 in 49 let, ima sestavljeni priimek kar četrtina vseh žensk z več priimki, kar pomeni, da ima tak priimek vsaka deseta ženska v tej starostni skupini. Največ jih je poročenih, kar 13.500. Pri moških pa se zgodba nekoliko razlikuje. Največ tistih z več priimki je med mlajšimi od 20 let, približno vsak sedemnajsti fant ima torej dvojni priimek.
Čeprav bi kdo pomislil, da gre zgolj za formalnost ob poroki, podatki kažejo drugače. Vse več staršev se odloča, da otroku da oba priimka, materinega in očetovega. V teh primerih spol ni pomemben, enak odstotek fantov in deklet nosi dvojni priimek, kar nakazuje premik k bolj enakopravnemu dojemanju družine.
Več žensk, a tudi vse več mladih
Med vsemi s sestavljenim priimkom je bilo 68.300 žensk in 20.000 moških. To pomeni, da ima sestavljeni priimek šest odstotkov vseh žensk in dva odstotka vseh moških v Sloveniji. Največ žensk z več priimki je torej v srednjih letih, pri moških pa na začetku življenjske poti. Razlika se pojavi predvsem zaradi družinskih razlogov – pri ženskah zaradi porok, pri mlajših pa zaradi odločitev staršev, ki želijo ohraniti priimek obeh družin.
Sociologi pravijo, da gre za naraven odraz časa. Sodobne družine so bolj raznolike, imena in priimki pa postajajo način izražanja lastne identitete. Dvojni priimki povezujejo preteklost in prihodnost, hkrati pa prinašajo občutek povezanosti z obema staršema.
86 odstotkov sestavljenih priimkov je unikatnih
Morda najzanimivejši podatek pa je, da je kar 86 odstotkov sestavljenih priimkov unikatnih – torej jih ima le ena oseba v Sloveniji. Ta številka kaže, da gre pogosto za individualne odločitve in redke kombinacije, ki se ne ponavljajo množično. V praksi to pomeni, da je večina ljudi z dvojnim priimkom pravzaprav edina v državi s takšno kombinacijo.
Če združimo priimke, kot sta na primer Novak in Zupančič, dobimo povsem nov izraz, ki se ne ponavlja pogosto. Takšne kombinacije so pogoste zlasti med mlajšimi družinami v mestih, kjer se srečujejo različni regionalni in kulturni vplivi. Sestavljeni priimki so postali tudi način ohranjanja izvornega priimka obeh staršev, zlasti v primerih, kjer želijo ohraniti družinsko tradicijo in priimke, ki bi sicer izginili.
3.200 Slovencev ima sestavljeno ime in priimek
Zanimiv drobec iz statistike razkriva, da ima 3.200 prebivalcev Slovenije tako sestavljeno ime kot tudi priimek. To pomeni, da ima nekdo lahko na primer ime Ana Marija Novak Kovač.
Gre za manjšo, a izrazito skupino ljudi, pri katerih se združujeta dve tradiciji – poimenovanje po sorodnikih in združitev priimkov. Takšne kombinacije so v preteklosti veljale za redkost, danes pa so vse pogostejše, saj družine iščejo načine, kako ohraniti oba dela svojega izvora.
Tudi v tem primeru gre pogosto za osebno odločitev, povezano z občutkom pripadnosti in spoštovanja družinskih korenin. Zlasti v urbanih okoljih so sestavljena imena in priimki postali del kulturne identitete in simbol odprtosti.
Odraz družbenih sprememb
Čeprav se na prvi pogled zdi, da gre za zgolj formalnost v dokumentih, ima rast števila sestavljenih priimkov globlji pomen. To je preplet tradicije, enakopravnosti in sodobnega pogleda na družino. Včasih je ženska ob poroki avtomatsko prevzela moževo ime. Danes pa se vse pogosteje odloča, da obdrži svojega in ga poveže z novim.
Tako ohranja del svoje identitete in družinske zgodovine, hkrati pa simbolno združuje dve družini.
Pri mladih pa dvojni priimek vse pogosteje predstavlja enakovredno priznanje obeh staršev, ne le formalno pravilo.
To je zanimiv znak generacijskega premika, ki se dogaja skoraj neopazno, a vztrajno spreminja družbeno podobo Slovenije.
Identiteta, tradicija in prihodnost imen
Priimki so nekaj več kot le birokratski zapis v osebni izkaznici. So del kulturne zgodovine in osebne identitete. Vsaka sprememba v načinu poimenovanja razkriva, kako se družba razvija. Sestavljeni priimki v Sloveniji danes niso več redkost, ampak vse pogostejši izraz povezanosti in spoštovanja družinskih korenin.
Z rastjo števila unikatnih kombinacij postajajo priimki tudi del osebnega izraza, podobno kot izbira imena ali celo poklica. Mnogi v njih vidijo način, kako ohraniti kontinuiteto družine, drugi pa simbol svobode in pravice, da svoje ime oblikujejo po lastni volji.
Če se bo trend nadaljeval, bomo v prihodnjih letih verjetno priča še večjemu številu sestavljenih priimkov. In morda bo nekoč postalo pravilo, ne izjema, da bo otrok nosil priimek obeh staršev.
