Toča na sadnem drevju ne pusti samo potolčenih listov in poškodovanih plodov, ampak tudi rane, skozi katere lahko pozneje vstopijo bolezni. Prav zato se po vsakem močnejšem neurju med vrtičkarji hitro pojavi isto vprašanje: ali je treba drevesa takoj poškropiti? Odgovor je manj preprost, kot bi si želeli. Včasih je škropljenje smiselno, včasih prepozno, včasih pa lahko naredimo več koristi z rezjo, čiščenjem in opazovanjem.
Najprej je treba razumeti, da škropljenje po toči ni čarobna obveza. Toča poškoduje tkivo, vendar se posledice razlikujejo. Mlado drevo z razbito skorjo potrebuje drugačen pristop kot stara jablana z nekaj poškodovanimi listi. Češnje tik pred obiranjem so povsem druga zgodba kot jablane z majhnimi plodiči. Zato je prvi ukrep vedno pregled, ne slepo iskanje škropilnice.
Najprej ocenite škodo, šele nato razmišljajte o škropljenju
Po toči preglejte krošnjo, plodove, mlade poganjke in deblo. Najpomembnejše so odprte rane na poganjkih, poškodovana skorja, razcepljene veje, potolčeni plodovi in močno raztrgani listi. Če je škoda majhna, drevo pogosto okreva brez posebnih ukrepov. Če so rane številne, vreme pa ostaja vlažno, je tveganje za okužbe večje.
Pri koščičarjih, kot so češnje, marelice, breskve in slive, so rane po toči še posebej občutljive. Ta drevesa so lahko bolj dovzetna za smoljenje, sušenje poganjkov in glivične okužbe. Pri pečkarjih, kot sta jablana in hruška, se po toči pogosto bojimo gnilobe plodov, škrlupa in drugih bolezni, odvisno od vremena ter prejšnjega zdravstvenega stanja drevesa.
Mokro vreme poveča nevarnost okužb
Če po toči sledi suho, zračno vreme, se rane hitreje sušijo in tveganje se zmanjša. Če pa se nadaljujejo plohe, rosa, megla ali topli vlažni dnevi, se okužbe lažje širijo. Takrat je varstvo bolj smiselno, vendar mora biti prilagojeno vrsti sadja, razvojni fazi in dovoljenim pripravkom.
>> Po sodri v sadovnjaku ne naredite te napake
Pri zrelem sadju je treba paziti na karenco
Največja dilema nastane pri drevesih, ki imajo plodove tik pred obiranjem. Če so češnje, marelice ali breskve že skoraj zrele, škropljenje ni samoumevno. Vsako sredstvo ima karenco, to je čas, ki mora miniti od uporabe do varnega obiranja. Če karence ne moremo upoštevati, pripravka ne smemo uporabiti.
V takih primerih je pogosto bolj smiselno hitro obrati uporabne plodove, odstraniti gnile in močno poškodovane ter poskrbeti za čistočo pod drevesom. Poškodovani plodovi, ki ostanejo na drevesu ali na tleh, so lahko vir dodatnega gnitja in privabljajo ose ter druge žuželke.
Ne škropite na pamet z bakrom
Po toči mnogi najprej pomislijo na bakrene pripravke. Ti imajo v sadjarstvu svoje mesto, vendar niso primerni za vsako drevo, vsako temperaturo in vsako razvojno fazo. Pri nekaterih koščičarjih lahko neprimerna uporaba po olistanju povzroči poškodbe listov. Zato bakra ne uporabljamo po občutku, ampak samo, če je pripravek registriran za določeno sadno vrsto in čas uporabe.
Kaj lahko naredite takoj brez škropiva?
Ne glede na to, ali boste kasneje škropili ali ne, so prvi ukrepi skoraj vedno enaki. Odstranite polomljene veje, vendar ne režite po nepotrebnem. Večje poškodbe uredite s čistim rezom v suhem vremenu. Poberite odpadle plodove in odstranite močno poškodovane plodove z drevesa, posebej če so počeni, mehki ali že kažejo znake gnitja.
Dreves ne gnojite panično z močnimi dušičnimi gnojili. Po toči je drevo pod stresom, zato potrebuje stabilne razmere. Če nastopi suša, ga zalijte, posebej mlada drevesa. Zračna krošnja, urejena tla in odstranjeni okuženi ostanki pogosto naredijo več, kot se zdi.
Po nekaj dneh ponovite pregled
Pravi obseg škode se pogosto pokaže šele čez dva ali tri dni. Takrat se vidi, kateri plodovi rjavijo, kateri listi se sušijo in ali posamezni poganjki venijo. Šele drugi pregled pogosto pokaže, ali je potrebna dodatna zaščita ali pa je dovolj higiena sadovnjaka.
Kdaj je posvet s strokovnjakom najboljša odločitev?
Če je škoda velika, če imate več dreves ali če so plodovi namenjeni predelavi in uživanju, je smiselno vprašati kmetijsko svetovalno službo, drevesničarja ali izkušenega sadjarja. Pri škropljenju štejejo podrobnosti: sadna vrsta, sorta, razvojna faza, vreme, prejšnja škropljenja, bolezenski pritisk in karenca.
Najslabša izbira je uporaba starega pripravka iz omare brez preverjanja navodil. Sredstvo mora biti dovoljeno za izbrano sadno vrsto, uporabljeno v pravem odmerku in ob pravem času. To je pomembno za drevo, pridelek in varnost hrane.
Po toči šteje mirna presoja
Sadno drevje po toči ni vedno treba škropiti, vendar ga je vedno treba pregledati. Manjše poškodbe ob suhem vremenu se pogosto zacelijo same. Večje rane, vlažno vreme in občutljive sadne vrste pa zahtevajo več pozornosti. Pred škropilnico naj pridejo škarje, košara za poškodovane plodove, preverjanje karence in zdrava mera previdnosti.
Najboljši ukrep po toči je zato premišljen vrstni red: pregled, čiščenje, odstranitev najbolj poškodovanega, spremljanje vremena in šele nato odločitev o škropljenju. Drevo po neurju ne potrebuje panike, ampak pravočasno pomoč.
