Malo kaj tako razočara vrtnarja kot trenutek, ko iz zemlje izvleče lepo oblikovano korenje, ugrizne vanj – in namesto hrustljave sladkobe začuti vlaknasto, trdo in skoraj neužitno sredico. Olesenitev korenja je ena najpogostejših težav pri gojenju te sicer nezahtevne vrtnine. A če razumemo, zakaj se to zgodi, jo lahko tudi učinkovito preprečimo.
Kaj pomeni, da je korenje postalo olesenelo
Notranjost postane žilava in grenka
Korenje, ki je olesenelo, izgubi svojo značilno sladkost in hrustljavost. V sredini se razvije trd lesnat del, ki ni prijeten za žvečenje. Tak koren ni več primeren za svežo uporabo, pogosto pa ne pomaga niti kuhanje. Gre za odziv rastline na neugodne pogoje, zaradi katerih se začne starati in pripravljati na cvetenje.
Ne gre za bolezen, ampak za stres
Olesenitev ni posledica škodljivcev ali bolezni. Gre za naraven proces, ki ga sproži stres – suša, previsoke temperature, nepravilno zalivanje, pregosta setev ali prezgodnje sajenje. Rastlina se zaščiti tako, da začne tvoriti bolj trdno tkivo.
Najpogostejši razlogi za olesenitev korenja
Pretirana starost rastline
Korenje ima jasno določen življenjski cikel. Če ga pustimo v zemlji predolgo, začne razvijati cvetno steblo in seme. Takrat se začne proces olesenitve. Čas pobiranja je zato ključen – večina sort je zrela med 70 in 100 dnevi po setvi.
Premalo enakomernega zalivanja
Nepravilna oskrba z vodo povzroča hiter prehod rastline v zaščitni način delovanja. Če korenje izmenično izpostavljamo suši in prekomerni vlagi, se tkivo odzove s tvorbo lignina – snovi, ki rastlini daje togost, a jo naredi neužitno.
Pregosta setev brez redčenja
Če semena posejemo pregosto, začnejo rastline tekmovati za prostor, hranila in vodo. Korenje ne dobi dovolj prostora za pravilen razvoj in se »zategne« v rast, kar pogosto vodi v vlaknasto notranjost.
Napačna sorta za določen namen
V trgovinah so pogosto na voljo različne sorte korenja – zgodnje, srednje pozne in pozne. Vsaka ima svojo značilnost. Pozne sorte so namenjene shranjevanju in so bolj odporne, a tudi bolj nagnjene k olesenitvi, če jih pustimo predolgo v zemlji. Zgodnje sorte pa zahtevajo hitrejšo uporabo.
Kako preprečiti, da bi korenje postalo neuporabno
Pravilno časovno načrtovanje setve
Za zgodnji pridelek sejemo korenje spomladi, za jesenskega v začetku poletja. Pomembno je, da vemo, kdaj je sortno določeno obdobje zrelosti. Takrat je korenje najbolj okusno in še vedno mehko.
Redno, a ne pretirano zalivanje
Korenje potrebuje enakomerno vlago, zlasti v prvih tednih po vzniku. Kasneje zalivamo zmerno, a globoko – da spodbudimo razvoj globokih korenin. Površinsko pršenje vode spodbuja rast v širino, ne pa v dolžino.
Redčenje je nujno opravilo
Ko se pojavijo prvi pravi listi, redčimo korenje na razdaljo 3 do 5 centimetrov med rastlinami. S tem zagotovimo dovolj prostora in zmanjšamo stres, ki ga povzroča prenatrpanost.
Uporaba lahkih, odcednih tal
Korenje najbolje uspeva v rahlih, peščenih tleh brez večjih grud ali kamnov. Te preprečujejo enakomerno rast in lahko povzročijo deformacije ali razcepitev korena. Tla naj bodo bogata z organsko snovjo, a brez svežega hlevskega gnoja, ki pospeši razrast listja na račun korena.
Izbor odpornih sort
Če imate težave z olesenitvijo, izberite sorte, ki so odpornejše na ta pojav. Med priljubljenimi so ‘Chantenay’, ‘Nantes’ in ‘Berlikumer’. Te sorte ohranijo sočnost tudi ob daljši rasti, čeprav vseeno ne smejo predolgo ostati v zemlji.
Na kaj še vpliva olesenitev korenja
Vpliv na okus in hranilno vrednost
Olesenelo korenje ne le da izgubi sladkobo – postane tudi grenko in težje prebavljivo. V njem je manj vode in več vlaken, ki jih telo slabše izkoristi. To vpliva tudi na okus juh, sokov in drugih pripravkov.
Manj možnosti za shranjevanje
Če korenje oleseni še pred spravilom, bo slabše obstojno v skladišču. Lesnate korenine so bolj dovzetne za razpoke, gnitje in plesni. Tudi škropljenje z vodo med skladiščenjem ne bo povrnilo izgubljene teksture.
Omejena uporaba v kuhinji
Lesnato korenje se težko nareže, še težje nariba, in tudi po kuhanju ne postane mehko. V skrajnih primerih ga uporabljamo le še za zelenjavne jušne osnove, kjer ga kasneje odstranimo.
Kaj narediti z olesenelim korenjem
Uporaba za kompost
Če je korenje neuporabno za prehrano, ga lahko dodamo kompostnemu kupu. Pred tem ga narežemo na manjše dele, da se hitreje razgradi.
Krma za živali
Nekatere domače živali, kot so koze ali zajci, bodo z veseljem pojedle tudi trše korenje, zlasti če je naribano ali kuhano. Pazimo le, da ni plesnivo.
Uporaba kot naravno barvilo
Čeprav ni primerno za uživanje, vsebuje olesenelo korenje še vedno dovolj pigmentov, da ga lahko uporabimo za barvanje tekstila ali papirja – domača ustvarjalnost pozna veliko rešitev.
