Ali pozimi zalivati rastline na balkonu? Pri nekaterih je to nujno

Balkonske rastline tudi pozimi potrebujejo vodo, vendar precej manj kot poleti. Posebej pomembno je zalivanje zimzelenih rastlin, kot so lovorikovec, pušpan, bršljan in iglavci, ki lahko zaradi izsušitve propadejo celo sredi zime. Zalivati jih je treba takrat, ko zemlja ni zamrznjena in je dovolj suha.

Največja napaka je prepričanje, da rastline pozimi zaradi nizkih temperatur ne potrebujejo vode. Nekatere namreč izgubljajo vlago tudi v hladnih mesecih. Po drugi strani lahko pretirano zalivanje povzroči gnitje korenin, zato enotnega pravila za vse rastline ni.

Katere balkonske rastline potrebujejo vodo tudi pozimi?

Največ pozornosti zahtevajo zimzelene rastline, ki skozi vse leto ohranijo liste ali iglice. Medtem ko listopadne rastline pozimi večinoma počivajo, zimzelene ob sončnih in vetrovnih dnevih še naprej izgubljajo vodo.

Če je zemlja v loncu suha, rastlina izgubljene vlage ne more nadomestiti. Težava je še izrazitejša ob dolgotrajni zmrzali, ko korenine iz zamrznjene zemlje ne morejo črpati vode.

Pri rastlinah na balkonu je smiselno upoštevati naslednje razlike.

To niso natančni urniki. Potrebe so odvisne od velikosti lonca, vrste zemlje, lege balkona in vremena.

Zimzelene rastline v majhnih posodah na vetrovnih balkonih so običajno bolj izpostavljene izsušitvi kot rastline v velikih koritih na zavetni legi.

Kako ugotoviti, ali rastlina res potrebuje zalivanje?

Najpreprostejši preizkus lahko opravimo s prstom.

Zemljo preverimo približno tri do pet centimetrov pod površino. Če je na tej globini še vlažna, zalivanje praviloma ni potrebno. Če je suha, preverimo še nekoliko globlje, zlasti pri večjih loncih.

Pri manjših posodah lahko pomaga tudi njihova teža. Suh lonec je občutno lažji od enakega lonca z vlažno zemljo.

Pri tem ni priporočljivo gledati samo površine zemlje. Ta se lahko hitro osuši, medtem ko je zemlja v spodnjem delu posode še vedno mokra.

RHS priporoča preverjanje vlage tudi globlje v posodi, približno na tretjini njene globine. Tako se lažje izognemo nepotrebnemu zalivanju.

Posebno pozornost potrebujejo balkoni, ki so zaščiteni pred padavinami. Čeprav zunaj pogosto dežuje ali sneži, lahko zemlja v koritih pod streho ostane povsem suha.

Pri katerih temperaturah je zalivanje varno?

Pozimi je najprimernejši čas za zalivanje nekoliko toplejši dan, ko temperature presežejo ledišče in zemlja ni zamrznjena.

Najbolje je zalivati dopoldne ali okoli poldneva, ko ima odvečna voda še čas odteči, preden se zvečer ponovno ohladi.

Če je zemlja trdo zamrznjena, rastlin ne zalivamo. Voda ne more normalno pronicati do korenin, dodatna vlaga pa lahko ob ponovni zmrzali povzroči težave.

Prav tako je priporočljivo zalivanje odložiti, kadar je napovedana skorajšnja zmrzal.

Pomembnejše od točne temperature zraka je torej stanje zemlje. Pri temperaturi pet stopinj Celzija je lahko zemlja v večjem koritu še vedno delno zamrznjena, zlasti če je bilo pred tem več zelo mrzlih dni.

Rastline zalivamo neposredno po zemlji, ne po listih. Voda naj bo približno sobne temperature oziroma ne izrazito mrzla ali vroča.

Pozimi je nevarno tudi preveč vode

Poleg izsušitve je pri balkonskih rastlinah pogosta težava zastajanje vode.

Rastline pozimi rastejo počasneje in porabijo manj vlage. Če jih zalivamo enako pogosto kot poleti, lahko zemlja ostane mokra več dni ali celo tednov.

Korenine v stalno razmočeni zemlji nimajo dovolj zraka, zato lahko začnejo propadati.

Posebej občutljive so sredozemske rastline, kot sta sivka in rožmarin. Ti praviloma bolje prenašata nekoliko bolj suho zemljo kot dolgotrajno mokro koreninsko grudo.

Pred zimo je zato smiselno preveriti, ali imajo lonci odprtine za odtekanje vode. Podstavke, v katerih se nabira voda, je najbolje odstraniti ali jih po potrebi izprazniti.

RHS priporoča tudi, da lonce nekoliko dvignemo od tal. S tem izboljšamo odtekanje vode in zmanjšamo tveganje za poškodbe posod ob zmrzovanju.

Zakaj lahko rastline pozimi porjavijo, čeprav ni bilo zelo mrzlo?

Rjavenje listov ali iglic ni vedno posledica zmrzali. Pogosto gre za tako imenovano zimsko izsušitev.

Do nje pride, ko rastlina zaradi sonca in vetra izgublja vodo, korenine pa je ne morejo nadomeščati. Razlog je lahko suha ali zamrznjena zemlja.

Takšne poškodbe so pogoste pri zimzelenih rastlinah, zlasti na južnih in zahodnih balkonih, ki so izpostavljeni zimskemu soncu ter vetru.

Poškodbe se lahko pokažejo šele proti koncu zime ali spomladi, ko začnejo listi in iglice rjaveti.

Na izsuševanje zimzelenih rastlin pozimi opozarjata tudi Univerza Maryland in ameriška kmetijska svetovalna služba NC State Extension.

Pri občutljivih rastlinah pomaga že to, da lonce prestavimo bližje steni oziroma na nekoliko bolj zavetno mesto. Pomembno je, da imajo še vedno dovolj svetlobe.

Večje lonce lahko zaščitimo tudi z izolacijskim materialom, saj se zemlja v manjših in nezaščitenih posodah hitreje ohlaja in zmrzuje.

Kako pogosto preverjati rastline pozimi?

Pri zimzelenih rastlinah je smiselno vlažnost zemlje preveriti približno enkrat tedensko. To še ne pomeni, da jih moramo vsak teden tudi zaliti.

Če je vreme hladno in vlažno, lahko zemlja ostane dovolj mokra več tednov. Ob daljšem suhem obdobju, soncu in vetru pa lahko tudi pozimi potrebujejo vodo pogosteje.

Listopadne rastline, ki so odvrgle liste in mirujejo, običajno potrebujejo bistveno manj zalivanja. Vseeno pa zemlja pri rastlinah, ki prezimujejo v loncih, ne sme biti več mesecev povsem izsušena.

Ob koncu oktobra je zato primeren čas, da pred začetkom zime pregledamo vse balkonske posode. Preverimo odtekanje vode, odstranimo podstavke, ki zadržujejo vlago, in bolj občutljive rastline premaknemo na zaščiteno mesto.

V naslednjih mesecih pa velja preprosto pravilo: rastline zalijemo glede na vlažnost zemlje, ne glede na koledar. Tako se najlažje izognemo obema skrajnostma, izsušitvi in prekomernemu zalivanju.