Povešeni listi po hladni novembrski noči še ne pomenijo, da je rastlina propadla. Če so listi mehki, potemneli ali videti kot prepojeni z vodo, je lahko vzrok slana. Če so zgolj povešeni, zemlja pa je suha, rastlini morda primanjkuje vlage. Največja napaka je, da takšno rastlino takoj obilno zalijemo ali pognojimo.
V začetku novembra so posebej občutljive balkonske rože, še vedno cvetoče enoletnice, zelišča in rastline v loncih, ki so ostale na prostem. Za pravilno ukrepanje je najprej treba ugotoviti, kaj je povzročilo spremembo na listih.
Kako prepoznamo poškodbe zaradi slane?
Slana poškoduje rastlinske celice, ker se ob zmrzovanju v rastlinskih tkivih in okoli njih tvorijo ledeni kristali. Posledice se lahko pokažejo že zjutraj ali šele po nekaj urah.
Značilni znaki poškodb so povešeni poganjki, temnozeleni, rjavkasti ali črni listi ter tkivo, ki je videti mokro in pozneje postane kašasto.
Pri nekaterih rastlinah se listi čez dan, ko se temperatura dvigne, ponovno nekoliko dvignejo. To je dober znak, vendar še ne zagotavlja, da niso nastale poškodbe.
Rastlino po hladni noči opazujte vsaj 24 do 48 ur, preden začnete odstranjevati poškodovane dele.
Koliko zalivati rastline novembra in pozimi?
Potreba po vodi je jeseni bistveno manjša kot poleti. Nižje temperature in krajši dnevi upočasnijo rast, zato številne rastline porabijo manj vode.
Pri rastlinah v loncih s prstom preverite zemljo približno dva do tri centimetre globoko. Če je vlažna, zalivanje odložite. Če je suha in rastlina potrebuje vodo, zalijte toliko, da se zemlja enakomerno navlaži, odvečna voda pa lahko odteče.
| Vrsta rastline | Zalivanje v hladnem obdobju |
|---|---|
| Balkonske rože na prostem | Ko se zemlja izsuši, precej redkeje kot poleti |
| Zimzelene rastline v loncih | Preverite približno enkrat tedensko |
| Rastline na vrtu | Večinoma zadostujejo padavine |
| Prezimovane rastline v hladnem prostoru | Varčno, glede na vlažnost zemlje |
| Sobne rastline | Glede na vrsto in suhost substrata |
Natančnega števila dni med zalivanji ni mogoče določiti, ker je odvisno od vrste rastline, velikosti lonca, temperature in padavin. Tudi pozimi zimzelene rastline v posodah potrebujejo vodo, zlasti če stojijo pod streho.
Če je zemlja zmrznjena ali je napovedana slana, zalivanje prestavite na primeren dan, ko se podlaga odtaja.
Kaj rastlinam dodati v jesensko-zimskih mesecih?
Marsikdo želi poškodovanim rastlinam pomagati z gnojilom, vendar to novembra običajno ni priporočljivo.
Gnojila z veliko dušika spodbujajo nastajanje novih, mehkih poganjkov, ki so še občutljivejši za nizke temperature. Rastline, ki prehajajo v zimsko mirovanje, dodatnih hranil praviloma ne potrebujejo.
Bolj koristno je, da okoli občutljivejših trajnic in grmovnic nasujete plast zastirke iz lubja, listja ali primernega komposta. Ta pomaga zaščititi korenine pred temperaturnimi nihanji.
Lončnice lahko premaknete ob zaščiteno steno, lonce pa ovijete z izolacijskim materialom. Občutljive rastline, kot so pelargonije, fuksije in bazilika, je bolje pravočasno prestaviti v primeren prostor brez zmrzali.
Poškodovanih rastlin ne obrezujte prehitro
Če so listi potemneli in oveneli, jih ni treba takoj odstraniti. Pri trajnicah in grmovnicah lahko poškodovani deli še nekaj časa ščitijo nižje poganjke pred nadaljnjim mrazom.
Z obrezovanjem je pri večini prezimnih rastlin bolje počakati do pomladi oziroma do obdobja, ko ni več nevarnosti močnejših pozeb. Izjema so izrazito gnili deli, ki jih je smiselno previdno odstraniti.
Pred naslednjo mrzlo nočjo preverite vremensko napoved. Občutljive rastline lahko prekrijete z vrtnarsko kopreno, vendar naj se ta ne oprijema preveč nežnih poganjkov. Zjutraj, ko se temperature dvignejo, zaščito po potrebi odstranite.
Rastlina, ki je po prvi slani videti povsem uničena, ima lahko še vedno žive korenine. Pri številnih trajnicah se bo šele spomladi pokazalo, ali bodo ponovno odgnale.
