Je motovilec že primeren za pobiranje? Poglejte, kako velike so lahko rozete

Motovilec lahko začnemo pobirati, ko razvije dovolj veliko rozeto z približno 10 do 12 listi. V ugodnih jesenskih razmerah je to običajno okoli 50 do 60 dni po setvi. Ni pa treba čakati, da so vse rastline enako velike. Večje lahko poberemo za solato, manjše pa pustimo, da se še razvijejo.

Motovilec v visoki gredi ima lahko konec oktobra že precej dobro razvite rozete. Nekatere so dovolj velike za prvo pobiranje, medtem ko lahko manjše še ostanejo v zemlji. Posevek je na posameznih mestih precej gost, zato bi mu koristilo tudi previdno redčenje.

Kdaj je motovilec dovolj velik?

Motovilec je najbolj primeren za pobiranje, ko tvori lepo oblikovano rozeto s čvrstimi, zdravimi listi. Pri tem ni odločilna samo velikost, temveč tudi število razvitih listov in stanje rastline.

Po priporočilih slovenskega portala Integrirano varstvo rastlin (IVR) se motovilec običajno pobira v fazi 10 do 12 listov. Takrat so rozete že dobro razvite, listi pa še vedno nežni.

Pridelek je praviloma pripravljen približno 50 do 60 dni po setvi, če so rastne razmere ugodne. Pozno jeseni, ko so dnevi krajši in temperature nižje, lahko razvoj traja precej dlje.

Pri motovilcu zato ni treba strogo slediti koledarju. Če so rozete zdrave, dovolj velike za uporabo in še ne kažejo znakov staranja, jih lahko že poberemo.

Kako pravilno redčimo pregost motovilec?

Motovilec pogosto posejemo nekoliko pregosto, zlasti če seme potresemo po celotni površini grede.

Na začetku to ni velika težava. Ko se rozete razvijejo, pa se lahko začnejo prekrivati in med seboj tekmovati za svetlobo, vodo in hranila.

Če želimo večje rozete, lahko med rastlinami postopoma ustvarimo približno 5 do 10 centimetrov prostora. Pri gostejšem posevku to ne pomeni, da moramo naenkrat odstraniti vse odvečne rastline.

Najbolj praktično je, da redčenje združimo s pobiranjem.

Najprej pogledamo, katere rastline so največje in katere se najbolj stiskajo. Izberemo posamezno rozeto in jo previdno odrežemo ali odstranimo, druge pa pustimo pri miru.

Tako lahko v naslednjih tednih pridelek pobiramo večkrat, namesto da bi vso gredo izpraznili naenkrat.

Redčenje je koristno tudi zaradi kroženja zraka. Pregosti in dolgo mokri posevki so lahko občutljivejši za bolezni, med drugim motovilčevo plesen.

Motovilec odrežemo ali izpulimo s korenino?

Če želimo pobrati celo rozeto, je najprimernejše spodrezovanje pri koreninskem vratu, tik ob površini zemlje. Za to lahko uporabimo majhen oster nož. Rozeto primemo z eno roko, z drugo pa jo odrežemo čim nižje, tako da listi ostanejo povezani.

Na ta način ne prekopavamo zemlje okoli sosednjih rastlin in manj poškodujemo njihove korenine. Izpuliti je mogoče tudi celo rastlino, vendar je pri gosti setvi to manj priporočljivo. Skupaj s koreninami lahko dvignemo zemljo in premaknemo rastline, ki jih želimo pustiti v gredi.

Pomembna je še razlika med pobiranjem celih rozet in posameznih listov. Pri običajnem spravilu motovilca pobiramo celo rozeto, ne zgolj zunanjih listov. Če rastlino odrežemo pri koreninskem vratu, praviloma ne računamo na ponovno rast iste rozete.

Ali lahko motovilec ostane v visoki gredi tudi čez zimo?

Motovilec dobro prenaša nizke temperature in lahko v primernih razmerah prezimi na prostem. Zato ni nujno, da ga poberemo pred prvimi jesenskimi slanami.

V hladnejšem delu leta se rast močno upočasni. Motovilec, ki ga pustimo v zemlji novembra, lahko ostane razmeroma majhen vse do začetka pomladi, ko se temperature nekoliko dvignejo in se dnevi podaljšajo.

Pri visokih gredah je treba upoštevati, da so bolj izpostavljene mrazu in izsuševanju kot običajne vrtne grede. Zemlja se lahko hitreje ohlaja, zlasti ob robovih.

Ob napovedanem močnejšem mrazu lahko motovilec zaščitimo z vrtno kopreno. Koristna je predvsem pri daljših obdobjih nizkih temperatur in mrzlem vetru.

Če ga pokrijemo, moramo občasno preveriti, da pod zaščito ni pretirane vlage in da imajo rastline dovolj zraka.

Motovilca ne pobiramo, ko so listi zamrznjeni. Počakamo, da se odtalijo, saj jih sicer hitro poškodujemo.

Kaj narediti z motovilcem v zadnjih oktobrskih dneh?

Če ima motovilec že velike rozete, bi bilo smiselno že zdaj začeti s prvim pobiranjem. Največje rozete lahko uporabimo za solato, manjše pa pustimo v gredi.

Posebnega dodatnega gnojenja v tej fazi običajno ne potrebuje. Če je zemlja dovolj vlažna, dodatno zalivanje ni potrebno. Ob pogostem jesenskem dežju je pomembneje, da voda ne zastaja okoli korenin.

V naslednjih dveh ali treh tednih lahko spremljamo, kako se razvijajo preostale rozete. Če bo vreme dovolj milo, bodo še pridobivale velikost. Ob občutnejši ohladitvi pa bodo rasle počasneje.

Pri jesenskem motovilcu se pogosto najbolj obnese prav postopno pobiranje. Nekaj rastlin danes, nekaj prihodnji teden, del posevka pa pustimo za poznejše hladne dni ali spomladanski pridelek.

Paziti moramo le, da spomladi ne zamudimo pobiranja. Ko se dnevi daljšajo in temperature dvignejo, začne motovilec razvijati cvetno steblo, listi pa postopoma izgubijo kakovost.