Ime Radenci večina Slovencev najprej poveže z mineralno vodo, zdraviliščem in krajem ob Muri. Toda zemljevid Slovenije pokaže zanimivo posebnost: skoraj 200 kilometrov južneje, v občini Črnomelj in tik ob Kolpi, najdemo še Dolenje Radence, Gorenje Radence in Srednje Radence. Po podatkih Statističnega urada Republike Slovenije je leta 2025 v vseh treh belokranjskih naseljih skupaj živelo samo 74 prebivalcev, medtem ko jih je bilo v naselju Radenci 2.198.
Gre za kraje, ki si delijo isto osnovno ime, po velikosti in značaju pa bi bili težko bolj različni. Radenci ob Muri so mestno in zdraviliško središče, radenski kraji v Beli krajini pa so majhna naselja v zeleni dolini Kolpe.
Ob tem velja še geografska zanimivost. Radence pogosto pogovorno povezujemo s Prekmurjem, vendar ležijo na desnem bregu Mure, v pomurski statistični regiji, območje Radencev pa se pogosto omenja tudi kot severni rob Prlekije. Prekmurje v ožjem geografskem pomenu leži na drugi strani Mure.
Eni Radenci imajo več kot 2.000 prebivalcev, drugi le nekaj deset
Največji so seveda Radenci v občini Radenci. Leta 2025 je tam po podatkih, ki jih navaja SURS, živelo 2.198 ljudi, med njimi 1.031 moških in 1.167 žensk.
Naselje obsega približno 3,01 kvadratnega kilometra. Radenci so tudi upravno središče istoimenske občine, ki je imela sredi leta 2024 nekaj več kot 5.000 prebivalcev.
Povsem drugačno sliko dobimo ob Kolpi. Dolenji Radenci v občini Črnomelj so imeli leta 2025 samo 21 prebivalcev. Zanimiva je predvsem površina naselja, saj obsega dobrih 7,1 kvadratnega kilometra, gostota poselitve pa je po podatkih Statističnega urada Republike Slovenije zgolj približno tri prebivalce na kvadratni kilometer. Še leta 2022 je tam živelo 25 ljudi, nato pa je število postopoma padlo na 22, 21 in nazadnje 21 prebivalcev.
Nekoliko večji so Gorenji Radenci, kjer je bilo leta 2025 27 prebivalcev. Tudi tam statistika kaže zmanjševanje: leta 2022 in 2023 jih je bilo še 33, leta 2024 30.
Najmanjši po površini pa so Srednji Radenci. Naselje meri komaj približno 0,13 kvadratnega kilometra, leta 2025 pa je imelo 26 prebivalcev.
SURS v svoji aktualni podatkovni zbirki med slovenskimi naselji dejansko vodi Dolenje Radence, Gorenje Radence, Srednje Radence in Radence v občini Radenci kot štiri ločena naselja.
Belokranjski Radenci:
Trije Radenci ob eni reki
Belokranjski Radenci niso naključno raztreseni po občini Črnomelj. Vsi trije ležijo na območju ob Kolpi, zato jih je mogoče razumeti kot tri dele istega lokalnega prostora.
Gorenji, Srednji in Dolenji že v imenih povedo tudi nekaj o svoji medsebojni legi. Gre za star način poimenovanja naselij, ki ga poznamo še iz številnih drugih delov Slovenije.
Za obiskovalca Bele krajine so radenski kraji zanimivi predvsem zaradi reke in narave. Območje je precej drugačno od turistično bolj urbaniziranih Radencev ob Muri: namesto zdraviliških stavb in hotelov tukaj prevladujejo gozd, travniki, manjše vasi ter Kolpa.
Razlika v številu prebivalcev je izrazita. V samih Radencih ob Muri živi skoraj 30-krat toliko ljudi kot v vseh treh Radencih v Beli krajini skupaj.
Kako jih pravilno naglasimo?
Radenci se v pogovornem jeziku tudi različno slišijo. Tako se prekmurski Radenci naglasijo z ozkim a-jem in na končni I (kot RAdencI). Domačine v Beli krajini pa boste najbolje razveselili, če boste za njihove Radence rekli, da ste prišli v RadEnce – naglas na E.
Isto ime, dve povsem različni zgodbi
Radenci ob Muri so postali prepoznavni predvsem zaradi mineralnih izvirov in zdraviliške tradicije. Kraj se je po odkritju pomembnega izvira mineralne vode v 19. stoletju razvijal kot zdravilišče, danes pa je ime Radenci poznano daleč zunaj občinskih meja.
Belokranjski Radenci takšne mestne zgodbe nimajo. Njihova značilnost je prav majhnost in lega v precej redkeje poseljenem prostoru ob Kolpi.
Najbolj zanimiv primer so Dolenji Radenci. Naselje ima samo 21 prebivalcev, njegova površina pa je več kot dvakrat večja od površine Radencev ob Muri, kjer živi več kot dva tisoč ljudi.
Srednji Radenci predstavljajo skoraj nasprotje. Po površini so izredno majhni, na približno 0,128 kvadratnega kilometra pa živi 26 ljudi.
Takšne številke lepo pokažejo, zakaj samo ime kraja o njem ne pove veliko.
Če boste v navigacijo vpisali samo “Radenci”, vas bo najverjetneje usmerila proti znanemu zdraviliškemu kraju na severovzhodu Slovenije. Če pa iščete Gorenje, Srednje ali Dolenje Radence, boste pristali v povsem drugačnem delu države, ob Kolpi v občini Črnomelj.
Prav tu je zanimivost, ki jo pogosto opazimo šele ob podrobnejšem pogledu na slovenski zemljevid. Imena krajev se ponavljajo, spreminjajo z dodatki in lahko povezujejo območja, ki med seboj nimajo skoraj nič skupnega.
Radenci so lep primer. Na enem koncu Slovenije ime pomeni znano zdraviliško središče z več kot 2.000 prebivalci, na drugem pa tri drobna naselja ob eni najlepših slovenskih rek.
