V dolgotrajni vročini in suši se lahko tudi sicer zdrava jablana odzove precej opazno: del listov porumeni, se posuši in odpade še sredi poletja. Drevo na ta način zmanjšuje površino, skozi katero izgublja vodo, zato je močno odpadanje listja v avgustovskih vročih dneh pogosto znak sušnega stresa in ne nujno bolezni.
Na fotografiji je pod krošnjo vidna večja količina odpadlega listja, medtem ko jablana še vedno nosi plodove. Takšna kombinacija je v vročem in suhem obdobju povsem mogoča. Drevo mora ob omejeni količini vode namreč »odločati«, kam bo usmerilo razpoložljive zaloge.
Zakaj jablana ob pomanjkanju vode odvrže liste
Listi so za rastlino ključni, saj v njih poteka fotosinteza. Hkrati pa skozi drobne odprtine na njihovi površini izhlapeva voda. Ob visokih temperaturah je izguba vode bistveno hitrejša.
Če korenine iz zemlje ne morejo dobiti toliko vode, kot je krošnja izgubi, se začne ravnovesje podirati. Jablana lahko zmanjša porabo vode tako, da zapre listne reže, ustavi del rasti in nazadnje odvrže del listov.
Najprej so pogosto prizadeti starejši, bolj izpostavljeni ali že oslabljeni listi. Pod drevesom se zato lahko v nekaj dneh pojavi precej več suhega listja, čeprav smo takšno sliko vajeni predvsem jeseni.
To ne pomeni, da je odpadanje listov za drevo koristno. Gre predvsem za odziv na razmere, s katerim poskuša preživeti obdobje, ko vode primanjkuje.
Plodovi so za drevo dodatna obremenitev
Jablana z dozorevajočimi plodovi potrebuje veliko vode. V času intenzivne rasti jabolk mora z vlago oskrbovati tako liste kot plodove in mlade poganjke.
Če suša traja dolgo, se lahko poleg odpadanja listov pojavijo tudi manjši plodovi, prezgodnje zorenje ali odpadanje posameznih jabolk. Pri močno obremenjenem drevesu je stres še izrazitejši.
Količina vode, ki jo drevo dejansko potrebuje, je odvisna od njegove starosti, velikosti krošnje, vrste tal in globine korenin. Mlada jablana z manjšim koreninskim sistemom je običajno občutljivejša kot starejše dobro ukoreninjeno drevo.
Zalivanje naj bo redkejše, vendar temeljito
Pri sadnem drevju v suši praviloma ne pomaga, če vsak večer zmočimo le nekaj centimetrov zemlje okoli debla. Takšna voda hitro izhlapi in pogosto sploh ne doseže večjega dela korenin.
Boljša je počasna in temeljita oskrba z vodo, da se zemlja navlaži globlje. Zalivati je smiselno širše območje pod krošnjo in predvsem proti njenemu zunanjemu robu, kjer je veliko aktivnih drobnih korenin.
Zelo suha tla lahko vodo sprva slabo vpijajo. V takšnem primeru jo dodajamo počasi, po več manjših odmerkih, da ne odteče po površini.
Odpadli listi ne pomeni takoj pomanjkanja vode
Odpadlih listov ni treba avtomatično razumeti kot dokaz suše. Podobne znake lahko povzročijo bolezni, škodljivci, poškodovane korenine ali druge težave. Če so na listih izrazite pege, deformacije ali druge spremembe, je smiselno preveriti tudi te možnosti.
Če pa se listje začne množično sušiti prav med daljšim vročinskim obdobjem, zemlja pod drevesom pa je suha tudi nekaj centimetrov globoko, je pomanjkanje vode zelo verjeten razlog. Jablana s tem pokaže, da razmere zanjo niso več običajne, zato ji lahko pravočasno globinsko zalivanje pomaga preostanek poletja preživeti z manj stresa.
