Odpadlega listja s trate ni treba vedno pograbiti. Če na travi leži nekaj posameznih listov in je večina zelenice še vedno vidna, jih lahko pustimo. Če pa listje prekrije skoraj vso travo, zlasti če je mokro in sprijeto, ga je bolje odstraniti ali zdrobiti s kosilnico. Debela plast lahko travi odvzame svetlobo in spomladi povzroči redke, poškodovane predele.
Konec oktobra, ko z dreves odpada vedno več listja, se mnogi lastniki vrtov sprašujejo, ali jih čaka še eno veliko jesensko opravilo. Odgovor je odvisen predvsem od količine listja, njegove debeline in tega, ali je trata pod njim še vidna.
Kdaj lahko listje mirno pustimo na trati?
Če je trata prekrita le z nekaj listi, grabljenje ni potrebno. Posamezni listi se bodo sčasoma razgradili, del jih bo odnesel veter, preostali pa ne bodo bistveno ovirali rasti trave.
Strokovnjaki Univerze Wisconsin kot praktičen primer navajajo trato, pri kateri listje pokriva približno 20 odstotkov površine. Takšno količino lahko običajno pustimo pri miru.
Če listje prekriva približno polovico trate, je priporočljivo uporabiti kosilnico, ki ga bo razrezala na manjše koščke. Ko je listja toliko, da trave skoraj ne vidimo več, pa ga je treba vsaj del odstraniti.
To niso strogo določene meje za vsako zelenico, temveč uporaben približek. Pomembno je predvsem, ali listje tvori gosto plast, skozi katero trava ne dobi dovolj svetlobe in zraka.
Zakaj lahko debela plast listja poškoduje trato?
Trava tudi jeseni potrebuje svetlobo. Če je več tednov prekrita z debelo plastjo listja, je njena sposobnost fotosinteze omejena.
Težava postane še izrazitejša, ko listje namoči dež. Listi se sprimejo in ustvarijo gosto, vlažno plast, ki se lahko obdrži tudi več tednov.
Pod takšno plastjo je slabše kroženje zraka, poveča pa se lahko tudi tveganje za razvoj nekaterih glivičnih bolezni trate.
Posledice so pogosto vidne šele spomladi, ko ugotovimo, da je trava na določenih mestih redkejša, porumenela ali povsem propadla.
Posebej pozorni moramo biti pod večjimi drevesi, kjer se listje hitro nabira na enem mestu, ter na senčnih in vlažnih delih vrta.
Namesto grabljenja uporabite kosilnico
Ena najpreprostejših rešitev je drobljenje listja s kosilnico.
Če je listje razmeroma suho in ga ni preveč, lahko travo pokosimo tako, da kosilnica liste razreže na manjše koščke. Ti nato padejo med travne bilke in se postopoma razgradijo.
Na ta način lahko del organskih snovi ostane na zelenici in prispeva k izboljšanju tal.
Včasih en prehod s kosilnico ni dovolj. Če so po košnji na površini še vedno večji kupi listja, jih je treba dodatno zdrobiti ali odstraniti.
Najboljši rezultat je dosežen takrat, ko po košnji med travnimi bilkami ostanejo drobni koščki listov, na površini pa ni več debele preproge.
Kosilnice ne uporabljamo na zelo mokrih, razmočenih ali zamrznjenih tleh. Takrat lahko s kolesi poškodujemo trato in po nepotrebnem zbijemo zemljo.
Kam z listjem, ki ga odstranimo?
Listja ni treba obravnavati kot odpadek. Na vrtu ga lahko koristno uporabimo.
Pograbljeno listje lahko odložimo na kompostni kup, kjer se bo postopoma razgradilo. Če ga imamo veliko, lahko iz njega pripravimo tudi listovko, posebno vrsto organskega materiala, ki nastane z razgradnjo listja.
Uporabimo ga lahko tudi na gredicah, pod grmovnicami in okoli dreves, kjer pomaga zaščititi tla pred močnim dežjem, izsuševanjem in temperaturnimi nihanji.
Na takšnih mestih lahko listje ostane precej dlje kot na urejeni trati. Poleg tega ponuja zavetje številnim drobnim živalim in koristnim vrtnim organizmom.
Vendar ga tudi na gredah ne smemo nakopičiti tako visoko, da bi povsem prekrili nizke rastline ali njihove rastne vršičke.
Pri občutljivejših rastlinah je bolje uporabiti tanjšo plast, ki jo po potrebi dopolnimo.
Kdaj je najboljši čas za grabljenje?
Ni treba čakati, da z dreves odpade še zadnji list. Na vrtovih z veliko listopadnimi drevesi je pogosto lažje listje odstraniti večkrat po malem.
Posebej koristno je, da večje količine pograbimo pred daljšim obdobjem deževja. Suho listje je lažje, manj sprijeto in ga je preprosteje odstraniti.
Če je trava že mokra, pa z grabljami ne smemo ravnati preveč grobo, saj lahko poškodujemo travno rušo.
Jeseni je smiselno pregledati tudi vrtne poti in stopnice. Mokro listje lahko na gladkih površinah postane zelo spolzko, zato ga je zaradi varnosti najbolje sproti odstranjevati.
Na trati pod velikim drevesom zadostuje že hiter pregled vsakih nekaj dni. Če listje ustvarja gosto preprogo, ga pograbimo, preden se zaradi vlage povsem sprime.
Preprost preizkus, ki pove, ali morate prijeti za grablje
Stopite na rob trate in poglejte nekaj metrov predse. Če med listi jasno vidite večino trave, lahko listje večinoma pustite. Če je trata deloma prekrita, listje ob suhem vremenu zdrobite s kosilnico.
Če pa je zelenica videti kot neprekinjena rjava ali rumena preproga, je listja preveč. Za zdravo trato torej ni nujno, da je jeseni povsem brez listja. Bolj pomembno je, da ga ni toliko, da bi travo zadušilo.
Zlasti pred zimo je smiselno odstraniti večje kupe in sprijete plasti. Manjšo količino drobno razrezanega listja pa lahko pustimo na mestu, kjer se bo postopoma razgradila. Tako bomo imeli manj dela z odvozom vrtnega materiala, trata pa bo v novo rastno sezono vstopila brez debele plasti nerazgrajenega listja.
