V številnih slovenskih vrtovih se v zadnjih letih pojavlja rastlina, ki je bila nekoč bolj značilna za parke in večje vrtove. Danes jo vse pogosteje srečamo ob ograjah družinskih hiš, ob dovozih ali kot naravno zeleno pregrado med sosednjimi parcelami. Gre za lovorikovec, zimzeleni grm, ki je postal ena najbolj priljubljenih izbir za žive meje.
Razlog za njegovo priljubljenost je preprost. Lovorikovec združuje več lastnosti, ki jih vrtičkarji iščejo pri živi meji. Rastlina hitro raste, dobro prenaša rez in skozi vse leto ohranja gosto, temno zeleno listje. Zaradi tega lahko učinkovito nadomesti klasične ograje in vrtu doda občutek zasebnosti.
Poleg praktične funkcije ima lovorikovec tudi izrazit okrasni učinek. Njegovi veliki, sijoči listi ustvarijo vtis bujnosti, ki ga v naših vrtovih pogosto povezujemo z južnejšimi kraji.
Zakaj se lovorikovec tako dobro obnese v vrtu?
Lovorikovec je znan po svoji prilagodljivosti. Uspeva na različnih vrstah tal in razmeroma dobro prenaša tudi manj idealne pogoje. Zaradi tega ga vrtnarji pogosto priporočajo kot rastlino, ki jo lahko brez večjih težav gojimo tudi na domačem vrtu.
Ena od njegovih pomembnih prednosti je hitra rast. V ugodnih razmerah lahko v nekaj letih zraste v gosto živo mejo, ki doseže višino dva ali celo tri metre. Takšna rast omogoča, da vrt razmeroma hitro dobi zeleno zaščito pred pogledi.
Lovorikovec je tudi zimzelen, kar pomeni, da listje ohranja skozi vse leto. V zimskem času, ko večina rastlin izgubi liste, tako še vedno zagotavlja zeleno strukturo vrta.
Poleg tega dobro prenaša rez. Z rednim obrezovanjem ga je mogoče oblikovati v zelo urejeno in kompaktno živo mejo.
Kako pravilno posaditi lovorikovec?
Uspeh pri gojenju se začne že pri sajenju. Lovorikovec je sicer nezahtevna rastlina, vendar mu nekaj osnovnih pogojev pomaga, da se hitreje razvije.
Rastlina najbolje uspeva v rahlo vlažnih, dobro odcednih tleh. Če so tla zelo zbita, jih je smiselno pred sajenjem izboljšati s kompostom ali organsko snovjo. S tem koreninam omogočimo boljše pogoje za rast.
Razdalja med sadikami je odvisna od vrste in velikosti rastline. Pri večini sort je priporočljivo saditi približno 60 do 80 centimetrov narazen. Tako imajo rastline dovolj prostora za razvoj, hkrati pa se sčasoma povežejo v gosto živo mejo.
Po sajenju je pomembno redno zalivanje, zlasti v prvih mesecih. Mladi koreninski sistem potrebuje nekaj časa, da se dobro ukorenini.
Obrezovanje ohranja živo mejo gosto
Lovorikovec brez težav doseže precejšnjo velikost, zato je obrezovanje pomemben del njegove nege. Rez spodbuja rast novih poganjkov in pomaga, da rastlina ostane kompaktna.
Prvo obrezovanje se običajno opravi spomladi, ko se začne nova rast. S tem odstranimo morebitne poškodovane dele in oblikujemo osnovno strukturo žive meje.
Drugo obrezovanje pogosto sledi poleti. Takrat rastlina že razvije nove poganjke, ki jih lahko skrajšamo in tako ohranimo želeno obliko.
Pri rezi je priporočljivo uporabljati ostro orodje, saj čisti rezi rastlino manj poškodujejo.
Kako lovorikovec prenaša zimo?
Čeprav je zimzelen, je lovorikovec razmeroma odporen na nizke temperature. Večina sort dobro prenaša slovenske zime, zlasti če rastejo na zaščitenih legah.
V hladnejših območjih lahko ob zelo nizkih temperaturah pride do rahlega rjavljenja listov. Vendar rastlina to običajno hitro nadomesti z novimi poganjki spomladi.
Pomembno je tudi, da rastlina pred zimo ni preveč obremenjena s sušo. Dobro zalita rastlina lažje prenese zimske razmere.
Zelena rešitev za zasebnost na vrtu
Lovorikovec združuje praktičnost in estetski videz. Zaradi hitre rasti, gostega listja in dobre odpornosti postaja ena najpogostejših izbir za žive meje v slovenskih vrtovih.
Njegova največja prednost je ravno v tem, da lahko razmeroma hitro ustvari naravno zeleno pregrado. Ta ne deluje le kot zaščita pred pogledi, temveč tudi kot vizualni okvir vrta.
Z nekaj osnovne nege, rednim obrezovanjem in primernim sajenjem lahko lovorikovec dolga leta ostane ena najbolj zanesljivih rastlin za oblikovanje žive meje.
