Klementine so priljubljeno sadje, zaradi katerega se ljubitelji tega sadeža vsako leto veselijo zime, ko je njihova sezona. Najbolj aktualne so sredi hladne sezone, zato jih pogosto imenujejo tudi ‘božične mandarine’. V sezoni tega sadja se običajno oblikujejo skupine oboževalcev, in sicer tisti, ki imajo raje kislejše mandarine, ter tisti, ki so ljubitelji sladkih klementin.
Razlike klementine – mandarine
Klementine so običajno manjše in bolj okrogle, medtem ko so mandarine lahko večje in rahlo sploščene. Klementine imajo gladko in tanko lupino živo oranžne barve, ki jo lahko olupimo v enem kosu, medtem ko imajo mandarine debelejšo in tršo lupino.
Klementine so znane tudi kot “mandarine brez semen”, saj v nasprotju z mandarino ne vsebujejo semen. Poleg tega je glavna in najbolj opazna razlika v sladkosti – mandarine, čeprav so sladke, imajo pogosto močnejšo aromo in so kislejše.
Razlikujeta se tudi po sezoni; klementine so najbolj dostopne v zimskih mesecih, od novembra do januarja, medtem ko sezona mandarin traja dlje – od zgodnje jeseni do pozne zime.
Kaj pravzaprav so klementine in kako so nastale
Klementine so vrsta mandarin, prepoznavne po svoji sladkosti, manjšem okroglem obliki in nežnejši lupini. Nastale so kot rezultat naravne hibridizacije med običajno mandarino in sladko pomarančo. Klementine niso nastale povsem spontano v naravi, ampak jih je odkril in vzgojil človek; vendar so posledica naravnega križanja dveh vrst citrusov, kar pomeni, da niso gensko spremenjene ali laboratorijsko ustvarjene.
Po najbolj znani zgodbi o njihovem izvoru naj bi jih odkril francoski duhovnik Clement Rodier, ki se je poleg duhovniškega poklica ukvarjal tudi s hortikulturo. Konec 19. stoletja je v Alžiriji na svojem vrtu, kjer so bila drevesa mandarin in pomaranč zasajena v bližini, odkril novo vrsto sadja.
Opazil je, da je nastal naravni hibrid, ki je bil slajši in lažje lupiljiv kot navadna mandarina ter skoraj brez semen. Hibrid so kasneje poimenovali po njem – klementina.
Čeprav je bila odkrita v Alžiriji, se je hitro razširila po Sredozemlju in kasneje tudi po drugih delih sveta, kjer so se s časom razvijali različni načini njenega gojenja.
