Lonec fižola zna biti potrpežljiv preizkus. Najprej se zdi, da se ne dogaja nič, potem voda zavre, na vrhu se nabere pena, kuhinja zadiši po domačem kosilu, zrnje pa je lahko po eni uri še vedno trdo. Pri fižolu zato ni pomembno le vprašanje, koliko minut ga kuhamo, ampak tudi, ali je bil namočen, koliko je star in kako močno vre.
Najkrajši odgovor: namočen suh fižol se običajno kuha od 60 do 90 minut, nenamočen pa lahko tudi dve uri ali več. Mlajši fižol je hitreje kuhan, starejši potrebuje več časa. Pena, ki se pojavi na začetku kuhanja, je večinoma normalen pojav, vendar jo je dobro odstraniti.
Najprej ga namočite, če imate čas
Suhi fižol je najbolje namočiti čez noč, približno 8 do 12 ur. Zrna se napijejo vode, kuhanje je hitrejše, fižol se bolj enakomerno zmehča, marsikomu pa je tako pripravljen tudi lažje prebavljiv.
Pred kuhanjem vodo od namakanja odlijte, fižol sperite in ga zalijte s svežo hladno vodo. Vode naj bo dovolj, saj fižol med kuhanjem še nabrekne. Dobro pravilo je, da je vode nekaj centimetrov nad fižolom.
Če ste na namakanje pozabili, ga lahko vseeno skuhate, le več časa bo potreboval. V tem primeru ga kuhajte počasneje in preverjajte, da v loncu ne zmanjka vode.
Koliko časa naj ga kuham?
Čas kuhanja je odvisen od vrste in starosti fižola. Manjša zrna so praviloma kuhana prej, velika in starejša pa počasneje.
Približno se lahko ravnate takole:
- namočen suh fižol: 60 do 90 minut,
- nenamočen suh fižol: 90 minut do 2 uri ali več,
- mlad luščen fižol: približno 30 do 50 minut,
- fižol za enolončnico: kuhajte ga do popolne mehkobe, ne samo do “še malo čvrstega” ugriza.
Fižol naj ne vre divje. Bolje je, da nežno brbota. Pri premočnem vretju se lupina hitreje poškoduje, notranjost pa še ni nujno mehka. Tako dobite lonec, v katerem del zrn razpada, del pa ostane trd.
Najbolj zanesljiv znak, da je kuhan
Ne zanašajte se samo na uro. Vzemite nekaj zrn iz lonca in jih poskusite. Kuhan fižol se mora zlahka stisniti med jezikom in nebom, notranjost pa ne sme biti mokasta in trda.
Če se lupina odpira, sredica pa je še čvrsta, kuhajte naprej na nižji temperaturi. Če je fižol zunaj razpadel, znotraj pa trd, je bil ogenj verjetno premočan ali pa je fižol zelo star.
>>> “Ajnpreman” fižol – okus domače kuhinje, ki ne gre v pozabo
Kaj pomeni pena na vrhu?
Pena, ki se pojavi na začetku kuhanja, je običajna. Nastane zaradi beljakovin, škroba in drugih snovi, ki se iz fižola sproščajo v vodo. Sama po sebi ne pomeni, da je fižol pokvarjen.
Vseeno jo je dobro pobrati z žlico. Juha ali enolončnica bo bolj čista, okus bo prijetnejši, manj bo motnosti. Pena je bolj izrazita pri nenamočenem fižolu in pri fižolu, ki ga nismo dobro sprali.
Drugače je, če ima pena neprijeten vonj, je sluzasta, fižol pa že pred kuhanjem diši kislo ali zatohlo. Tak fižol ni primeren za lonec. Tudi če se vam zdi škoda, ga raje zavrzite.
Sol, lovor in drobni triki iz domače kuhinje
Sol dodajte proti koncu kuhanja, ko je fižol že skoraj mehak. Če jo dodate takoj na začetku, se lahko pri nekaterih vrstah lupina utrdi, kuhanje pa podaljša. Ni vedno dramatično, vendar je pri domačem fižolu varneje soliti pozneje.
Lovorjev list, čebula, česen, majaron, šetraj ali košček korenčka dodajo okus. Šetraj je pri fižolu posebej priljubljen, ker se dobro ujame z njegovim močnim značajem.
Kis, paradižnik ali vino dodajte šele, ko je fižol že mehak. Kisle sestavine lahko upočasnijo mehčanje, zato fižolova enolončnica včasih noče in noče postati prava, če paradižnik dodamo prezgodaj.
Na kaj morate biti pozorni med kuhanjem?
Med kuhanjem potrebuje dovolj tekočine. Če voda izhlapi, dolijte vročo vodo, ne hladne. Hladen dodatek kuhanje ustavi in podaljša.
Pokrovka naj bo nekoliko priprta, da voda ne kipi. Posebej na začetku, ko se dela pena, lonec hitro uide čez rob. Fižola ne mešajte pregrobo, ko se začne mehčati, saj se lahko zrna razbijejo.
Če kuhate večjo količino, ga raje skuhajte do konca, ohladite in del zamrznite. Kuhan fižol v zamrzovalniku odlično počaka za pasulj, solato, mineštro ali hitro prilogo.
Ne mara hitenja
Dober fižol ni stvar natančne minute, ampak mirnega kuhanja. Namočite ga, sperite, začnite v hladni vodi, peno poberite in ga pustite nežno brbotati, dokler ni zares mehak. Če je namenjen solati, naj še drži obliko. Če gre v pasulj ali mineštro, lahko nekaj zrn razpade, saj bodo jed lepo zgostila.
Pena na vrhu naj vas ne prestraši. Je del kuhanja. Bolj pomembno je, da peno odstranite, ga poskusite in ga ne solite ali kisate prezgodaj. Tako bo na koncu mehak, polnega okusa in pripravljen za tisto pravo domače kosilo.
