Marelica je med sadnim drevjem ena najbolj občutljivih lepotic domačega vrta. Spomladi cveti zgodaj, zato jo lahko prizadene pozeba, poleti pa jo hitro poškodujejo vročina, bolezni in neurja. Ena sama ploha s točo je dovolj, da se še pred kratkim zdravi plodovi spremenijo v ranjene, lisaste in na videz skoraj izgubljene sadeže. Marsikateri vrtičkar takrat pomisli, da je pridelek končan.
A pri marelicah po toči ni vedno vse tako črno. Plodovi, ki imajo udarnine, rjave lise, razpokano kožico ali plutaste poškodbe, lahko še vedno dozorevajo. Del bo odpadel, del bo zgnil, precej pa jih lahko ostane na drevesu do zrelosti. Ključna razlika je v tem, ali je poškodba samo površinska ali pa je rana odprta, mokra in se začne mehčati.
Na plodovih se vidijo udrtine, porjavele površine in mrežaste poškodbe kožice. To niso nujno znaki klasične bolezni, temveč posledice mehanskega udarca. Toča poškoduje kožico, tkivo pod njo se odzove, rana porjavi, pozneje pa se lahko na tem mestu razvije gniloba.
Kaj se zgodi z marelico, ko jo zadene toča?
Toča pri marelici deluje podobno kot udarec pri mehkem sadju. Kožica poči ali se vdre, tkivo pod njo se poškoduje, plod pa se začne braniti. Na nekaterih mestih nastane suha, rjava, plutasta površina. Tak plod je lahko videti grd, vendar še vedno raste. Če rana ostane suha in se ne širi, marelica pogosto dozori, le njen videz ni več za razstavo.
Težava nastane pri globljih poškodbah. Če je kožica močno pretrgana, če se rana vlaži, če se okoli nje začne mehčati meso ali če se pojavi sivkasta oziroma rjava gniloba, je plod ogrožen. Takšne marelice lahko postanejo vir okužb za bližnje plodove, posebej če so v gostih šopih in se med seboj dotikajo.
Videz ni vedno merilo užitnosti
Marelica z brazgotino ni samodejno slaba. Veliko plodov po toči razvije neprivlačne lise, a notranjost ostane normalna. Pri domačem sadju videz pogosto vara. Takšne marelice morda ne bodo primerne za prodajo ali lepo košaro na mizi, lahko pa bodo odlične za marmelado, kompot, pecivo ali hitro porabo.
Drugače je pri plodovih, ki smrdijo, se mehčajo, imajo puhasto prevleko ali se iz poškodbe cedi sok. Te je treba odstraniti. Gnili plodovi ne smejo ostajati v krošnji, saj privabljajo ose, muhe in pospešujejo širjenje bolezni.
Bodo poškodovane marelice dozorele?
Velik del jih lahko dozori, če drevo ni preveč prizadeto in če rane niso pregloboke. To je dobra novica za vse, ki so točo dobili v začetku maja, ko so bili plodovi še v razvoju. Marelica ima po poškodbi še nekaj časa, da rano delno zaraste, plod pa nadaljuje rast. Na kožici bo ostal madež, meso pa se lahko razvije povsem zadovoljivo.
Seveda pridelek ne bo enak kot v letu brez neurja. Nekateri plodovi bodo predčasno odpadli. Nekateri bodo med zorenjem začeli gniti. Nekateri bodo dozoreli manj enakomerno. A drevesa po toči ne smemo prehitro odpisati. Bolje je spremljati razvoj, redno odstranjevati očitno gnile plodove in počakati, da narava pokaže, kaj bo obdržala.
Najbolj ogroženi so plodovi v šopih
Na fotografiji so marelice tesno skupaj. To je po toči posebej občutljivo. Če se en poškodovan plod začne mehčati ali gniti, se lahko gniloba hitro prenese na sosednje plodove, ker se dotikajo. V takšnih primerih se splača pregledati šope in odstraniti tiste marelice, ki so najhuje poškodovane.
To ni izguba pridelka, temveč reševanje preostalega. Z redčenjem drevo dobi več zraka, plodovi se hitreje sušijo po dežju, manj je stika med ranjenimi površinami. Pri marelicah je zračnost krošnje po toči zelo pomembna.
Kaj naredite zdaj?
Najprej ne trgajte vsega kar na pamet. Po toči je drevo v stresu, poškodbe pa se pokažejo postopoma. Po nekaj dneh je navadno jasno, kateri plodovi so samo brazgotinasti in kateri začenjajo propadati. Suhe rjave lise lahko pustite. Mehke, vlažne in gnijoče plodove odstranite.
Pri odstranjevanju bodite nežni, da ne poškodujete vejic in sosednjih plodov. Če je poškodovan samo manjši del ploda in se rana suši, ga pustite. Če je plod zmečkan, odprt ali se na njem pojavlja plesen, ga odstranite. Gnile plodove odnesite iz sadovnjaka. Ne puščajte jih pod drevesom.
Obrezovanje naj bo premišljeno
Po toči marsikdo takoj pomisli na obrezovanje. Pri marelici je treba biti z rezjo previden. Če so polomljene vejice, jih odstranite do zdravega mesta. Večjih posegov pa ne delajte v paniki. Marelica slabo prenaša neprimeren čas in premočno rez, zato je bolje odstraniti poškodovane dele postopno in z občutkom.
Če bodo posamezni plodovi med zorenjem začeli gniti, jih boste sproti odrezali oziroma odstranili. Ni treba, da zaradi nekaj ranjenih marelic močno razredčite celo krošnjo. Pomembno je predvsem, da se gniloba ne širi in da ima krošnja dovolj zraka.
Po toči drevo potrebuje mirno oskrbo
Toča ne poškoduje samo plodov. Pogosto poškoduje tudi liste in mlade poganjke. Drevo nato porabi energijo za celjenje ran, nadaljevanje rasti in dozorevanje pridelka. Zato mu po neurju ne pomagamo z grobimi ukrepi, temveč z urejeno oskrbo.
Zalivanje naj bo enakomerno, posebej v sušnih obdobjih. Tla naj ne bodo ne presušena ne razmočena. Okoli drevesa odstranite visoko travo in plevel, da ne tekmujeta za vodo. Če je krošnja pregosta, pozneje poskrbite za boljšo zračnost, vendar ne z nenadnim močnim rezom.
Pri škropljenju je treba biti previden in upoštevati, kaj je dovoljeno za domačo uporabo ter kakšna je karenca. Pri užitnem sadju ni prostora za improvizacijo. Če se gniloba močno širi, se je smiselno posvetovati s sadjarskim strokovnjakom ali kmetijsko svetovalno službo.
>>> UPORABNO: Marelice spomladi: ali jih obrezovati ali pustiti pri miru?
Poškodovan pridelek ima še vedno vrednost
Marelice po toči morda ne bodo lepe, vendar so lahko uporabne. Tiste, ki zdravo dozorijo, porabite hitro. Poškodovani plodovi imajo krajšo obstojnost, zato niso primerni za dolgo shranjevanje na pultu. Najbolje jih je sproti pobirati, pregledati, obrezati poškodovane dele in porabiti za marmelado, cmoke, pito, kompot ali zamrzovanje.
Pred uporabo vedno odstranite gnile, plesnive ali čudno dišeče dele. Če je gniloba zajela večji del ploda, ga zavrzite. Pri domačem sadju se splača biti varčen, vendar ne za vsako ceno.
Drevo po toči še ni reklo zadnje besede
Marelica s poškodovanimi plodovi je žalosten prizor, še posebej po letu, ko je lepo nastavila pridelek. A toča ne pomeni vedno konca sezone. Plodovi s suhimi brazgotinami lahko še dozorijo. Tisti, ki začnejo gniti, zahtevajo hitro odstranjevanje. Največ naredimo z rednim pregledovanjem, zračnostjo krošnje, mirno oskrbo in potrpežljivostjo.
Takšno sadje nas spomni, da domači vrt ni trgovska polica. Plod ni vedno popoln, lahko pa je še vedno dober. Marelice po toči bodo morda manj lepe, nekatere bo treba odrezati, nekatere zavreči, del pa bo končal v najboljših poletnih kozarcih marmelade. Pri sadnem drevju se sezona redko odvije po načrtu. Včasih jo rešimo prav s tem, da ne obupamo prehitro.
