Kakije lahko uspešno posušimo tudi v običajni kuhinjski pečici. Za začetek je priporočljiva temperatura med 55 in 60 stopinjami Celzija, čas sušenja pa je odvisen predvsem od debeline rezin. Tanjše se lahko posušijo v 6 do 10 urah, debelejše pa pogosto potrebujejo 12 ur ali več.
Prav temperatura in trajanje sušenja sta sprožila zanimivo razpravo med ljubitelji domačega suhega sadja. Nekateri kakije sušijo pri 50 stopinjah skoraj ves dan, drugi temperaturo nekoliko zvišajo in postopek skrajšajo. Razlike so precejšnje, vendar imajo svoj razlog.
Kako dolgo sušimo kakije pri 55 ali 60 stopinjah?
Izkušnje ljudi, ki kakije redno sušijo doma, kažejo, da enotnega časa ni. Nekdo jih nareže na zelo tanke rezine, drugi imajo raje debelejše kolobarje, ki po sušenju ostanejo mehkejši.
V spletni razpravi o sušenju kakijev je ena od sodelujočih opisala, da približno pol centimetra debele rezine pri 55 stopinjah suši od 12 do 14 ur.
Druga uporablja nekoliko debelejše kolobarje, debele skoraj centimeter, pri enaki temperaturi pa potrebuje približno 18 ur. Nekateri poročajo celo o 24 do 30 urah sušenja v sušilniku sadja pri temperaturi med 50 in 55 stopinjami.
Na drugi strani so tudi tisti, ki pečico nastavijo na približno 75 stopinj in kakije posušijo v šestih urah.
Takšne izkušnje niso nujno nasprotujoče. Na trajanje vplivajo zrelost in sočnost plodov, debelina rezin, količina sadja ter predvsem kroženje zraka.
Za domačo pripravo si lahko pomagamo z naslednjimi okvirnimi časi:
| Debelina rezin | Temperatura | Okvirni čas |
|---|---|---|
| 2-3 mm | 55-60 °C | 5-8 ur |
| 5 mm | 55-60 °C | 6-12 ur |
| 8-10 mm | 55-60 °C | 12-20 ur ali več |
Časi so orientacijski in niso zagotovilo, da bodo kakiji po navedenem številu ur že dovolj suhi. Običajna pečica brez učinkovitega kroženja zraka lahko potrebuje bistveno več časa kot namenski sušilnik.
Kako pripravimo kakije za sušenje?
Najprimernejši so zdravi, sladki in še dovolj čvrsti kakiji, da jih lahko narežemo na enakomerne rezine.
Za sušenje v kolobarjih so še posebej praktične netrpke sorte, denimo kaki tipo, pri katerem je bila trpkost že odpravljena, oziroma sorte, ki jih lahko uživamo še čvrste. Pri izbiri ni dovolj gledati samo barve, saj se posamezne sorte razlikujejo po vsebnosti taninov, ki povzročajo trpek občutek v ustih.
Kakije najprej dobro operemo, odstranimo pecelj in jih narežemo. Če želimo hrustljav sadni čips, naj bodo rezine tanjše. Za mehkejše suho sadje jih lahko narežemo nekoliko debelejše.
Rezine razporedimo na mrežo ali pekač, obložen s papirjem za peko. Med njimi pustimo nekaj prostora, da lahko topel zrak kroži.
Če ima pečica ventilator, ga vključimo. Pri običajni pečici brez ventilatorja bo odvajanje vlage počasnejše. Vrata lahko rahlo odpremo samo, če to dopuščajo navodila proizvajalca pečice.
Med sušenjem rezine občasno preverimo in po potrebi obrnemo. Če uporabljamo več pekačev, jim zamenjamo položaje, saj temperatura in pretok zraka nista povsod enaka.
Ali previsoka temperatura povzroči, da kakiji ostanejo trpki?
V razpravi se je pojavilo tudi opozorilo, da lahko kakiji pri previsoki temperaturi postanejo trpki. Toda povezava ni tako preprosta.
Trpkost povzročajo predvsem tanini, katerih količina in oblika sta povezani s sorto ter zrelostjo sadeža. Sušenje lahko trpkost zmanjša, vendar ni zagotovila, da bo vsaka nezrela in trpka rezina po sušenju prijetnega okusa.
Raziskave kažejo, da lahko sušenje vpliva na zmanjšanje trpkosti. Zato ne drži splošno pravilo, da višja temperatura sama po sebi povzroči trpkost kakijev.
Prav tako ni nujno, da moramo kakije sušiti pri največ 35 stopinjah, da ohranimo vse koristne snovi. Višje temperature lahko zmanjšajo vsebnost nekaterih na toploto občutljivih vitaminov, vendar to še ne pomeni, da posušeno sadje izgubi vso hranilno vrednost.
Za običajno domače sušenje je temperatura okoli 55 do 60 stopinj smiseln kompromis med časom, kakovostjo in odstranjevanjem vlage.
Kako vemo, da so kakiji dovolj suhi?
Najzanesljivejši pokazatelj ni ura, temveč stanje rezin.
Če pripravljamo mehkejše suho sadje, morajo biti rezine prožne in usnjate, vendar ob prerezu ali pritisku ne smejo imeti vidnih mokrih delov.
Za hrustljav kaki čips jih sušimo dlje, dokler ne postanejo krhke. Pri tem upoštevamo, da se lahko njihova tekstura med ohlajanjem še nekoliko spremeni.
Pred shranjevanjem jih popolnoma ohladimo.
Suhe rezine lahko nato za nekaj dni damo v čisto stekleno posodo in opazujemo, ali se na notranji strani nabira vlaga. Če opazimo kondenz, sadje še ni dovolj suho in ga moramo dodatno posušiti.
Dobro posušene kakije hranimo v nepredušno zaprti embalaži, na hladnem, suhem in temnem mestu. Če opazimo plesen, jih zavržemo.
Nekateri jih še vedno sušijo nad štedilnikom na drva
Med zanimivejšimi opisanimi načini je tudi tradicionalno sušenje na mreži nad štedilnikom na drva.
Takšen način so uporabljali že naši predniki, ko električnih sušilnikov sadja še ni bilo. Toplota in gibanje zraka sta postopoma odstranjevala vlago iz sadja.
Vendar je pri takšnem sušenju težje nadzorovati temperaturo. Paziti moramo, da sadje ni preblizu vroči površini, da ni izpostavljeno dimu ali umazaniji in da se zaradi prepočasnega sušenja ne začne kvariti.
Če imamo doma večjo količino kakijev, se lahko sušenja lotimo postopoma. Za prvi poskus je najbolje narezati nekaj plodov na približno pet milimetrov debele kolobarje in jih sušiti pri 55 do 60 stopinjah.
Po šestih urah preverimo stanje in nato sušenje nadaljujemo glede na dejansko vlažnost rezin. Tako bomo najlažje ugotovili, koliko časa potrebujejo kakiji prav v naši pečici.
