Poleti se kuhinja spremeni hitreje, kot si mislimo. Kar je pozimi na pultu brez težav počakalo pol ure ali uro, lahko v vročem dnevu postane precej manj nedolžno. Največja past niso eksotične sestavine, temveč običajni ostanki kosila: kuhan riž, testenine, krompir, meso, omake, juhe, zelenjavne jedi, palačinke, narezana salama, sir in vse, kar je že bilo toplotno obdelano ali odprto. Pult je praktičen, a ni shramba. V teh dneh naj bo pravilo preprosto: kuhane hrane ne puščajte dolgo na sobni temperaturi.
Vroča kuhinja, odprto okno, para od kuhanja in popoldansko sonce naredijo okolje, v katerem se bakterije razmnožujejo hitreje. Hrana ni pokvarjena šele takrat, ko smrdi. Tudi jed, ki je videti povsem normalno, ima lahko po nekaj urah na toplem že večje tveganje za prebavne težave. Posebej previdni moramo biti pri otrocih, starejših, nosečnicah in ljudeh z občutljivejšo prebavo.
Največja napaka je stavek: saj se bo še pojedlo
V številnih gospodinjstvih ostane lonec po kosilu na štedilniku, krožnik s testeninami na pultu, riž v posodi, pečen piščanec pa pokrit s pokrovko. Namen je dober. Nekdo bo jedel pozneje, nekdo pride iz službe, otrok bo lačen po treningu, hrane pa ne želimo po nepotrebnem prelagati.
Težava je v temperaturi. Poleti sobna temperatura pogosto ni več prijetna sobna temperatura, temveč topel prostor, ki pospeši kvarjenje hrane. Kuhana hrana je po pripravi varna, vendar se ob počasnem ohlajanju in dolgem stanju na pultu tveganje povečuje.
Pokrovka ne reši težave
Pokrovka hrano zaščiti pred muhami in prahom, ne ustavi pa dogajanja v njej. Topla posoda pod pokrovko se lahko ohlaja počasneje, vlaga ostaja ujeta, jed pa je še dlje v območju, kjer se mikroorganizmi lažje množijo. Zato pokrivanje ni zamenjava za hlajenje.
Najbolj občutljive jedi niso vedno očitne
Pri majoneznih solatah, kremnih sladicah in surovem mesu smo ljudje že precej previdni. Manj pozornosti namenimo rižu, testeninam, krompirju in juham. Prav te jedi pa pogosto ostanejo na pultu, ker se zdijo preproste in varne.
Kuhan riž in testenine je treba po obroku hitro ohladiti in shraniti v hladilnik. Enako velja za omake, mesne jedi, ribe, zelenjavne enolončnice, palačinke, mlečne izdelke, narezke in jedi z jajci. Posebej poleti ni pametno čakati do večera, da se “vse skupaj pospravi”.
Najboljši domači vrstni red
Po kosilu hrano čim prej razdelite v manjše posode. Manjša količina se ohladi hitreje kot velik lonec. Posode naj ne bodo globoke in polne do vrha. Po kratkem začetnem ohlajanju jih zaprite in prestavite v hladilnik. Če gre za veliko količino juhe ali golaža, jo lahko razdelite v dve ali tri posode.
Pult naj ostane delovna površina, ne čakalnica za hrano
Poleti je smiselno spremeniti kuhinjsko rutino. Hrano postrezite, kar ostane, pa pospravite prej, kot bi to naredili pozimi. Ni treba ustvarjati panike, treba je skrajšati čas. Ostanki naj ne čakajo na pultu med pomivanjem, telefonskim klicem, kavo in popoldanskim počitkom.
Tudi narezano sadje in zelenjava naj ne stojita predolgo. Cela lubenica ali paradižnik preneseta več, narezani kosi pa so bolj občutljivi. Površina je odprta, sok se izloča, muhe jih hitro najdejo, toplota pa naredi svoje.
Hladilnik ni čudežen, če je prepoln
Hrana mora v hladilniku imeti prostor, da se ohladi. Prepoln hladilnik slabše kroži zrak, tople posode pa lahko segrejejo okolico. Vročega lonca ne postavljajte neposredno med mleko, jogurte in mesnine. Najprej ga razdelite v manjše porcije, nato ga shranite premišljeno.
Vonj ni zanesljiv preizkus
Najnevarnejša domača presoja je vohanje. Če hrana ne smrdi, še ne pomeni, da je varna. Vonj, barva in okus se pogosto spremenijo šele pozneje. Poleti je zato bolje zavreči dvomljivo porcijo kot tvegati prebavne težave, posebej pri hrani, ki je več ur stala na toplem.
Ostanke pred ponovnim uživanjem dobro pogrejte. Mlačno pogrevanje ni dovolj, predvsem pri mesnih jedeh, omakah, juhah in jedeh z rižem. Pogrejte samo toliko, kolikor boste pojedli. Večkratno ohlajanje in segrevanje hrane ni dobra navada.
Sprememba, ki prepreči veliko slabe volje
Kuhinjski pult je poleti najboljši za pripravo hrane, ne za shranjevanje ostankov. V teh dneh nanj ne odlagajte kuhanih jedi z mislijo, da bodo počakale do večera. Pospravite jih hitro, v manjše posode in v hladilnik. Enako velja za narezke, mlečne izdelke, peciva s kremo, jajčne jedi, ribe in narezano sadje.
Dobra poletna kuhinja ni samo čista, temveč tudi hitra pri pospravljanju hrane. Ta navada ne zahteva posebnega znanja, le malo več doslednosti. Prav zaradi nje bo kosilo ostalo veselje, ne razlog za noč, preživeto ob prebavnih težavah.
