Poletna jutra so marsikateri družini dovoljevala poznejše vstajanje. Z začetkom šole pa se budilka nenadoma oglasi ob šestih ali sedmih, otrok, ki je še prejšnji teden spal precej dlje, pa mora biti čez nekaj minut že na nogah. Prvi dnevi so zato lahko precej naporni.
Koliko časa potrebuje otrok, da se navadi novega ritma? Enotnega števila ni. Pri manjšem premiku spalnega urnika se lahko sprememba začne poznati že po nekaj dneh, pri večjem zamiku pa prilagajanje lahko traja približno teden dni ali tudi dlje.
Veliko je odvisno od tega, koliko se je poletni urnik razlikoval od šolskega.
Največja težava ni zgodnja budilka, temveč pozna ura za spanje
Če je otrok med počitnicami vstajal ob devetih, zdaj pa mora vstati ob 6.30, zgolj jutranje prebujanje ne bo rešilo težave.
Spremeniti se mora tudi večerni del dneva.
Za otroke med 6. in 12. letom strokovna priporočila praviloma predvidevajo približno 9 do 12 ur spanja, mladostniki med 13. in 18. letom pa potrebujejo približno 8 do 10 ur. Reden čas odhoda v posteljo je povezan tudi z manj dnevne utrujenosti.
Otrok, ki mora vstati ob 6.30, zato težko nadomesti pozno poletno uspavanje zgolj z močnejšo budilko.
Prvih nekaj juter lahko opazimo zaspanost, počasnejše pripravljanje, manj potrpežljivosti in željo po daljšem spanju čez vikend.
Jutranja svetloba pomaga telesu razumeti nov urnik
Na notranjo biološko uro ne vpliva samo ura na steni. Pomembno vlogo ima svetloba.
Zato je po prebujanju smiselno odgrniti zavese, dvigniti rolete in otroku omogočiti čim več jutranje dnevne svetlobe. Zvečer je priporočljivo narediti nasprotno: umiriti dejavnosti in zmanjšati močno svetlobo ter uporabo zaslonov tik pred spanjem.
Med priporočili za šolarje navaja reden čas spanja in vstajanja, tudi ob koncih tedna, ter zmanjševanje večerne izpostavljenosti svetlobi in elektronskim napravam.
Hiter preizkus: koliko spanja dejansko ostane?
Če mora otrok vstati ob 6.30, si od te ure odštejte čas, ki ga potrebuje za spanje.
Deset ur spanja pomeni, da bi moral spati približno ob 20.30. Devet ur pomeni 21.30.
Pri tem ne šteje čas, ko gre v sobo, temveč približen trenutek, ko dejansko zaspi.
Prav tu se pogosto pokaže, zakaj so prva šolska jutra težka. Če otrok zaspi ob 22.30 in vstane ob 6.30, je imel na voljo le osem ur.
Prvi vikend lahko novi ritem hitro poruši
Skušnjava je velika: po petih zgodnjih jutrih otroku v soboto dovolimo spanje skoraj do kosila.
Nekaj dodatnega počitka ni nič nenavadnega, toda zelo velik premik časa vstajanja lahko ponovno oteži nedeljski večer in ponedeljkovo jutro.
Bolj kot popolnost je pomembna ponovljivost. Podoben čas večernega umirjanja, spanja in jutranjega vstajanja telesu daje jasne časovne signale.
Če je otrok prve dni septembra zjutraj še zelo zaspan, to zato še ne pomeni, da je novi šolski urnik zanj nemogoč. Po dolgih počitnicah se mora najprej ponovno vzpostaviti ritem, ki ga bo spremljal naslednjih nekaj mesecev.
