Prebivalci norveškega otočja Svalbard so se poslovili od sonca. V mestu Longyearbyen, enem najsevernejših stalno naseljenih krajev na svetu, se je začelo obdobje, ko sonce več mesecev ne bo vzšlo nad obzorje. Naslednji sončni vzhod pričakujejo šele 16. februarja 2027.
Na družbenem omrežju Facebook so ob začetku temnega obdobja objavili sporočilo: “Zbogom, sonce! Spet se vidimo čez 112 dni.” Za tamkajšnje prebivalce je to vsakoletni dogodek, ki povsem spremeni njihov vsakdan. Medtem ko se v Sloveniji dnevi jeseni postopoma krajšajo, se na Svalbardu sonce za več kot tri mesece povsem umakne pod obzorje.
Sonce se bo vrnilo šele februarja
Longyearbyen leži približno 78 stopinj severno, okoli 1.300 kilometrov od severnega tečaja. Zaradi tako severne lege so razlike med poletjem in zimo izjemne.
Po astronomskih izračunih je bil 26. oktober 2026 zadnji dan v letu, ko je sonce še vzšlo nad obzorje. Od 27. oktobra do 15. februarja prihodnje leto bo ostalo pod njim.
To pa še ne pomeni, da bo vseh 112 dni popolna tema. V začetnem obdobju se okoli poldneva še pojavi nekaj somraka, ki pokrajino za kratek čas obarva v modrikaste odtenke.
Najtemnejši del zime nastopi sredi novembra. Po podatkih turistične organizacije Visit Svalbard prava polarna noč traja približno od 14. novembra do 29. januarja. Takrat je sonce tudi sredi dneva tako globoko pod obzorjem, da običajnega dnevnega somraka skoraj ni več.
Kako živijo ljudje, ki več mesecev ne vidijo sonca?
Življenje se na Svalbardu zaradi teme ne ustavi. Otroci še vedno obiskujejo šolo, odrasli hodijo v službo, trgovine in restavracije pa ostajajo odprte.
Razlika je predvsem v svetlobi. Prebivalci tudi sredi dneva uporabljajo umetno razsvetljavo, na prostem pa so pomembni odsevniki in naglavne svetilke.
Dolgotrajna odsotnost dnevne svetlobe lahko vpliva na spalni ritem, počutje in občutek za čas. Zato je v takšnih razmerah še posebej pomembno ohranjanje rednega dnevnega ritma.
Domačini temno obdobje opisujejo tudi kot čas umiritve, druženja in prijetnih večerov v toplih domovih. Zunaj prevladujejo sneg, mraz in tema, v hišah pa svetloba ustvarja posebno zimsko vzdušje.
Severni sij lahko opazujejo celo sredi dneva
Polarna noč ima tudi posebno prednost. Zaradi dolgotrajne teme je mogoče severni sij oziroma auroro borealis ob ugodnih razmerah opazovati celo sredi dneva.
Zeleni, vijolični in rdečkasti svetlobni pojavi nastajajo ob vplivu nabitih delcev s Sonca na Zemljino ozračje. Za njihov ogled morajo biti poleg ustrezne Sončeve aktivnosti ugodne tudi vremenske razmere.
Po dolgi temi prihaja povsem drugačna skrajnost
Februarja se bo sonce postopoma vrnilo nad obzorje, vendar ga bodo zaradi gora okoli Longyearbyena v nekaterih delih mesta neposredno zagledali šele marca. Vrnitev sončnih žarkov domačini tradicionalno praznujejo.
Nekaj tednov pozneje se bo zgodba povsem obrnila. Proti koncu aprila bo nastopilo obdobje polnočnega sonca, ko sonce več mesecev sploh ne zaide.
Na Svalbardu tako prebivalci v enem letu doživijo dve povsem različni skrajnosti: dolgo zimsko temo in poletje, ko je svetlo vseh 24 ur na dan.
