Beseda prekla marsikoga takoj spomni na vrt in visoki fižol. Pomeni namreč tanjši kol, okoli katerega se rastlina med rastjo ovija. Slovar slovenskega knjižnega jezika besedo razlaga prav s primerom visokega fižola, ki se ovija okoli prekel.
Gre za eno tistih besed, ki jih na podeželju in vrtovih še vedno dobro poznamo, mlajše generacije pa jo lahko slišijo precej redkeje. Prav september je čas, ko so prekle na številnih vrtovih še vedno polne strokov ali pa jih vrtičkarji že počasi praznijo in pripravljajo za spravilo.
Prekla je v prvi vrsti opora za visoki fižol
Visoki fižol potrebuje oporo, saj se njegovo steblo ovija navzgor. Tradicionalno so za to uporabljali dolge lesene kole, ki jih zapičimo v zemljo ob rastlini.
Tem kolom pravimo prekle. SSKJ navaja zveze, kot so “postavljati prekle”, “fižol se ovija okoli prekel” in “fižolova prekla”. Beseda torej ni narečna posebnost, ampak povsem knjižna slovenska beseda.
Z njo je povezana tudi beseda preklar. Ta pogovorno pomeni visoki fižol oziroma fižol z ovijajočim se steblom.
Na vrtu boste tako lahko slišali stavek, da je treba postaviti prekle, ali pa, da preklar že cveti.
Ena beseda, več izrazov po Sloveniji
Slovenščina ima za podoben predmet tudi več narečnih poimenovanj. V slovarjih najdemo na primer rahlo, raklo in vzhodnoštajersko rajico, vse v pomenu fižolovke oziroma prekle.
Takšne besede lepo pokažejo, kako zelo je bil jezik nekoč povezan z vsakdanjim delom na vrtu in njivi. Predmeti, ki so bili del skoraj vsake domačije, so dobili tudi različna krajevna imena. Danes marsikdo preprosto reče kol za fižol ali opora za fižol, vendar prekla ostaja natančnejši in tradicionalni izraz.
Prekla pa ni vedno povezana samo s fižolom
Slovar pozna tudi širši pomen. Prekla je lahko daljši tanjši kol nasploh, denimo takšen, s katerim so nekoč klatili sadje z dreves.
Beseda je dobila tudi prenesene pomene. Za zelo visokega in suhega človeka lahko pogovorno rečemo, da je “prekla”. Iz iste podobe izhaja tudi izraz za dolge in suhe noge. SSKJ pozna celo staro primerjavo “drži se, kot bi preklo požrl“, s katero opisujemo nekoga, ki stoji zelo vzravnano in togo.
Takšne rabe so danes precej manj povezane z dejanskim vrtnarjenjem, vendar kažejo, kako domača je bila beseda nekoč v vsakdanjem govoru.
Septembra se zgodba prekle počasi končuje
Na vrtovih je zdaj zanimiva predvsem praktična stran besede. Visoki fižol lahko ob dovolj toplem vremenu rodi še v septembru, zato se prekel ne splača odstranjevati samo zato, ker se je poletje končalo.
Najprej poberemo uporabne stroke in počakamo na tiste, ki še zorijo. Pri fižolu, namenjenem za suho zrnje, stroki ostanejo na rastlini dlje, dokler se dovolj ne posušijo.
Šele nato lahko odstranimo ostanke rastlin in pospravimo opore. Lesene prekle, ki jih želimo uporabiti tudi prihodnje leto, je najbolje shraniti na suhem mestu, kjer niso ves čas izpostavljene vlagi.
Beseda prekla tako tudi danes zelo dobro opiše predmet, ki ga vrtičkarji uporabljajo že generacije. Če jo poznate predvsem iz otroštva ali s starih domačij, pa je precej verjetno, da se je ob njej skoraj vedno pojavil še en izraz: fižol.
