Vlada je v četrtek, 22. oktobra 2026, sprejela predlog sprememb zakona o maturi, s katerim želi ohraniti poklicno maturo iz štirih predmetov. S tem bi odpravila načrtovano uvedbo petpredmetne poklicne mature, ki bi se po trenutno veljavnem zakonu začela uporabljati v šolskem letu 2030/2031.
Za dijake, ki bodo poklicno maturo opravljali leta 2027, se glede števila predmetov ne spreminja nič. Tudi po vladnem predlogu bi poklicna matura ostala sestavljena iz štirih predmetov. Sprememba je pomembna predvsem za mlajše generacije, ki bi po zakonodaji iz leta 2025 lahko izbirale tudi petpredmetno različico mature.
Vlada je predlog potrdila na 17. redni seji, vendar novela še ni sprejet zakon. Pred dokončno uveljavitvijo jo mora obravnavati in potrditi državni zbor.
Kaj konkretno se spreminja?
Državni zbor je junija 2025 sprejel spremembe zakona o maturi, ki so predvidevale uvedbo dveh oblik poklicne mature. Poleg dosedanje mature iz štirih predmetov bi dijaki lahko opravljali še zahtevnejšo, petpredmetno poklicno maturo.
Ta bi vključevala slovenščino, matematiko in tuji jezik na ravni splošne mature, temeljni strokovno-teoretični predmet ter en predmet izbirnega dela.
Namen takšne ureditve je bil dijakom strokovnih šol omogočiti dodatno pot do univerzitetnega izobraževanja. Petpredmetna poklicna matura naj bi se začela uporabljati v šolskem letu 2030/2031.
Nova vlada zdaj predlaga, da se ta možnost odpravi še pred začetkom izvajanja. Če bo državni zbor predlog potrdil, bo poklicna matura tudi po letu 2030 ostala štiripredmetna.
Katere štiri predmete bodo dijaki opravljali?
Po dosedanjem modelu, ki ga želi vlada ohraniti, poklicno maturo sestavljajo štirje predmeti.
| Predmet | Kaj dijak opravlja? |
|---|---|
| 1. | Slovenščina oziroma ustrezni jezik na narodnostno mešanem območju |
| 2. | Temeljni strokovno-teoretični predmet |
| 3. | Matematika ali tuji jezik |
| 4. | Izdelek, storitev ali druga predpisana oblika četrtega predmeta |
Dijaki torej še naprej opravljajo dva predmeta skupnega dela in dva predmeta izbirnega dela poklicne mature. Natančna vsebina strokovnega dela je odvisna od izobraževalnega programa.
Takšen način zaključevanja izobraževanja že poznajo dijaki srednjih strokovnih in poklicno-tehniških programov. Vladni predlog ne pomeni uvedbe novega dodatnega izpita za sedanjo generacijo maturantov.
Ali se bodo dijaki s poklicno maturo še vedno lahko vpisali na univerzo?
Da, vendar pod določenimi pogoji. Vladni predlog ohranja možnost, da se kandidat s poklicno maturo vpiše na tiste univerzitetne in enovite magistrske študijske programe, ki takšen vpis dopuščajo.
Za to mora poleg poklicne mature opraviti še posamezni predmet splošne mature, kadar je ta določen kot vpisni pogoj.
To je tako imenovani peti predmet, ki pa ga ne smemo enačiti z načrtovano petpredmetno poklicno maturo.
Razlika je pomembna. Pri dosedanji štiripredmetni poklicni maturi kandidat opravi štiri maturitetne predmete, nato pa lahko za vpis na določene univerzitetne programe dodatno opravlja predmet splošne mature.
Petpredmetna poklicna matura, predvidena za leto 2030, pa bi bila samostojna oblika poklicne mature z drugačno sestavo predmetov.
Z novo zakonodajo bi vlada ohranila dosedanji način dostopa do univerzitetnih programov in opustila uvedbo te dodatne oblike mature. Pomembno je, da vpis s poklicno maturo in dodatnim predmetom splošne mature ni mogoč na vseh univerzitetnih programih. Kandidati morajo zato preveriti pogoje za izbrani študij v razpisu za vpis.
Zakaj želi vlada odpraviti petpredmetno maturo?
Vlada svojo odločitev utemeljuje s tem, da je dosedanji štiripredmetni model preizkušen in primeren za zaključevanje srednjega strokovnega izobraževanja.
Po njenem mnenju bi uvedba dodatne oblike mature zahtevala več organizacijskih prilagoditev, dodatne kadre in finančna sredstva.
Opozarja tudi na obremenitve dijakov strokovnih programov, ki imajo poleg splošnoizobraževalnih predmetov še strokovne in praktične obveznosti.
Z odpravo načrtovane petpredmetne mature želi zato preprečiti dodatne stroške in ohraniti sedanji način zaključevanja izobraževanja.
Gre za razloge, ki jih je vlada navedla ob sprejetju predloga. O dokončni zakonski rešitvi bo odločal državni zbor.
Od kdaj bodo spremembe veljale?
Za razumevanje sprememb je ključno ločiti tri datume. Junija 2025 je državni zbor sprejel zakon, ki je predvidel možnost opravljanja poklicne mature iz petih predmetov. Ta ureditev naj bi se začela uporabljati v šolskem letu 2030/2031.
Vlada je 22. oktobra 2026 sprejela nov predlog, s katerim želi načrtovano petpredmetno maturo odpraviti in ohraniti sedanji štiripredmetni model.
To pomeni, da dijaki v šolskem letu 2026/2027 zaradi četrtkove vladne odločitve ne bodo opravljali drugačne mature.
Prav tako trenutno še ni mogoče trditi, da je petpredmetna matura dokončno odpravljena. Predlog mora najprej prestati zakonodajni postopek.
Za dijake, ki razmišljajo o nadaljevanju izobraževanja na univerzi, je zato najpomembnejše, da poleg priprav na poklicno maturo pravočasno preverijo tudi vpisne pogoje želenega študijskega programa.
Nekateri programi zahtevajo dodatni predmet splošne mature, drugi pa določajo drugačne pogoje oziroma vpis s poklicno maturo ni mogoč.
