Asimina je lahko septembra že videti velika in skoraj pripravljena za obiranje, vendar velikost sama po sebi še ne pomeni, da je sadež zrel. Če se plod še trdno drži peclja, je izrazito zelen in nima značilnega sladkega vonja, ga je praviloma bolje pustiti na drevesu še nekaj časa.
To velja tudi za zgodnejše sorte, kot je Prima. Plodovi se lahko v začetku septembra že lepo debelijo in so močno obloženi, vendar se končna faza zorenja začne šele tik pred obiranjem. Pri poznejših sortah, med katerimi je tudi Sunflower, lahko na zrelost čakamo še dlje.
Kako veste, da je asimina pripravljena za obiranje?
Najbolj zanesljivo je spremljati več znakov hkrati. Pri dozorevanju se barva lupine iz izrazito zelene pogosto začne spreminjati proti svetlejši, nekoliko rumenkasti. Sprememba ni pri vseh sortah enako izrazita, zato samo po barvi ni vedno mogoče določiti pravega trenutka.
Veliko pove tudi vonj. Zrela asimina razvije močno, sladko sadno aromo, ki spominja na mešanico banane, manga in ananasa. Nezrel sadež je v primerjavi z njo precej manj izrazit.
Plod se ob zorenju tudi nekoliko zmehča. Ni treba čakati, da postane povsem mehak, vendar zelo trda asimina, ki je še čvrsto pritrjena na vejo, navadno potrebuje še nekaj časa.
Pri nekaterih plodovih je dober znak tudi to, da jih lahko z veje odstranimo z zelo malo sile. Popolnoma zreli lahko začnejo celo sami odpadati, zato je v času dozorevanja drevo dobro pregledati vsak dan.
Pri sorti Prima je lahko skušnjava velika
Prima velja za eno zgodnejših sort asimine, zato se njeni plodovi pogosto začnejo pripravljati na zorenje prej kot pri nekaterih drugih sortah. Veliki plodovi na začetku septembra zato hitro ustvarijo vtis, da je čas za obiranje že prišel.
Če pa se še močno držijo pecljev in so čvrsti, z obiranjem ni treba hiteti. Prav zadnji del zorenja je pomemben za razvoj značilne arome in sladkega okusa.
Prezgodaj obrana asimina namreč ne ponudi istega okusa kot sadež, ki je na drevesu dozorel do prave stopnje. Pri tej sadni vrsti je zato potrpežljivost pogosto pomembnejša od samega datuma na koledarju.
Zrel sadež je treba hitro porabiti
Asimina ima eno posebnost, ki jo mora poznati vsak, ki jo goji doma. Ko je zrela, nima dolgega roka uporabnosti.
Sadež je zato najbolje pojesti kmalu po obiranju. Zrela pulpa je mehka, kremasta in zelo sladka, zaradi česar jo imajo radi tudi otroci. Uporabimo jo lahko svežo ali pri pripravi različnih sladic in namazov.
Če naenkrat dozori večja količina plodov, je smiselno pridelek hitro predelati. Ena od možnosti je marmelada, uporabno pa je tudi zamrzovanje očiščene pulpe.
Ravno zato je pri večjem drevesu pametno obiranje razporediti. Ni treba pobrati vseh plodov naenkrat, če še niso na isti stopnji zrelosti.
V naslednjih dneh opazujte predvsem tri spremembe
Pri asimini je v septembru najbolje spremljati, ali plod spreminja barvo, ali postaja nekoliko mehkejši in ali se pojavlja značilen sladek vonj. Prav kombinacija teh znakov pove več kot velikost sadeža.
Če imate na drevesu še povsem zelene, trde plodove, ki se trdno držijo peclja, jih pustite pri miru. Nekaj dodatnih dni na drevesu lahko pomeni precejšnjo razliko v aromi in okusu.
