Kopalnica je prostor, kjer se umivamo, urejamo in skrbimo za higieno, a prav tam pogosto delamo napake, ki jih sploh ne opazimo. Ni treba, da je kopalnica videti umazana. Dovolj je nekaj navad, ki se ponavljajo vsak dan: odprt pokrov straniščne školjke med splakovanjem, zobna ščetka tik ob školjki, vlažna brisača, predolgo sedenje na stranišču ali vroč tuš, ki kožo pusti suho in razdraženo.
Dobra novica je, da večina teh napak ne zahteva dragih čistil, prenove ali posebnih pripomočkov. Gre za majhne spremembe, ki jih lahko uvedemo takoj. Zdravstvene ustanove, med njimi ameriški CDC, poudarjajo pomen temeljitega umivanja rok vsaj 20 sekund, saj je to eden najpreprostejših ukrepov za zmanjšanje širjenja mikrobov.
Pokrov školjke ni okras, ampak prva zaščita
Splakovanje stranišča z odprtim pokrovom je navada, o kateri se je dolgo govorilo predvsem domače in praktično, danes pa jo potrjujejo tudi raziskave o tako imenovanem straniščnem aerosolu. Ob splakovanju lahko v zrak in na bližnje površine pridejo drobne kapljice, ki izhajajo iz notranjosti školjke. Raziskovalni pregled, objavljen v zbirki PubMed Central, opisuje nastajanje bioaerosolov pri splakovanju, novejše meritve pa kažejo, da zaprt pokrov lahko zmanjša širjenje delcev, čeprav tveganja ne odpravi popolnoma.
To je razlog, da naj bo prva poteza pred pritiskom na tipko povsem preprosta: pokrov dol. Šele nato splakovanje. Po tem pride na vrsto umivanje rok. Ta vrstni red je majhna sprememba, vendar zmanjša nepotrebno pršenje po prostoru, kjer pogosto hranimo brisače, krtače, kozmetiko in zobne ščetke.
Zobna ščetka naj ne stoji tik ob školjki
Zobna ščetka, postavljena na rob umivalnika tik ob stranišču, ni najboljša izbira. Ni treba trditi, da je vsaka ščetka »prekrita« z nevarnimi delci, saj bi bilo to pretirano. Bolj natančno je reči, da je v majhnih kopalnicah izpostavljena vlagi, aerosolu, dotikom in površinam, ki jih uporablja več ljudi.
Najboljša rešitev je preprosta. Ščetko hranimo čim dlje od školjke, pokončno, tako da se lahko posuši na zraku. Zaprte plastične škatlice niso vedno idealne, saj v njih vlaga ostane dlje. Glava ščetke naj se ne dotika drugih ščetk, zamenjava pa naj bo redna, zlasti po okužbah dihal ali prebavil.
>> PREBERI ŠE: Kopalniške navade, ki jih mnogi ponavljajo – in si s tem delajo več škode kot koristi
Brisača, ki ves teden ostaja vlažna, ni več sveža
Brisača po uporabi ne postane takoj umazana, vendar vlažna tkanina v topli kopalnici hitro postane prijazno okolje za neprijeten vonj in razmnoževanje mikroorganizmov. Težava je večja, če brisača visi zložena, če jo uporablja več ljudi ali če se med uporabo nikoli povsem ne posuši.
Brisače za roke je smiselno menjati pogosteje, še posebej v gospodinjstvu z več osebami. Brisačo za telo je dobro obesiti razprto, ne zvito na kljukici. Vlažna brisača na radiatorju, stolu ali tleh ni znak udobnega doma, ampak vabilo za zatohlost.
Skupno milo in gobice zahtevajo več previdnosti
Trdo milo ni samo po sebi težava, če se po uporabi dobro odcedi. Drugače je, kadar leži v lužici vode in ga uporablja več ljudi. Takrat se na površini nabirajo ostanki kože, umazanija in vlaga. Boljša izbira je podstavek z odtokom ali tekoče milo, še posebej v kopalnicah, ki jih uporablja veliko oseb.
Podobno velja za kopalne gobice in mrežice. Veliko ljudi jih po prhanju pusti v mokrem kotu kabine, kjer se sušijo počasi. Vlakna zadržijo vlago, ostanke mila in odmrle kožne celice. Če gobica spremeni vonj, barvo ali teksturo, sodi v smeti, ne nazaj pod tuš.
Vroč tuš vsak dan lahko utrudi kožo
Dolgo prhanje z zelo vročo vodo daje občutek sprostitve, vendar koži ne dela vedno usluge. Dermatologi opozarjajo, da vroča voda in agresivna čistila lahko odstranjujejo naravno maščobno zaščito kože, zaradi česar postane suha, napeta in srbeča. Strokovnjaki priporočajo toplo, ne prevročo vodo, nežnejša čistila in vlaženje kože po prhanju.
To ne pomeni, da se ne smemo prhati vsak dan. Pomeni pa, da ni treba vsakokrat uporabiti zelo vroče vode, dolgega prhanja in močno odišavljenih gelov po vsem telesu. Pri suhi koži je manj pogosto več: krajši tuš, mlačna voda in nega po brisanju.
Roke potrebujejo dvajset sekund, ne hiter dotik vode
Umivanje rok po uporabi stranišča je osnovna navada, vendar jo veliko ljudi opravi prehitro. CDC svetuje miljenje vseh delov rok, tudi hrbtne strani, prostora med prsti in predela pod nohti, vsaj 20 sekund. Nato sledi temeljito spiranje in sušenje.
Hiter curek vode brez mila ni enako umivanju rok. Posebej pomembno je umivanje po stranišču, pred pripravo hrane, po brisanju nosu, po stiku z odpadki in po čiščenju kopalnice.
Telefon na stranišču podaljša obisk, telo pa tega ne mara
Stranišče ni čitalnica in ni pisarna. Dolgo sedenje poveča pritisk na vene v predelu zadnjika, kar lahko prispeva k hemoroidom. Mayo Clinic med preventivnimi nasveti posebej omenja izogibanje dolgotrajnemu sedenju, zlasti na stranišču.
Telefon je pri tem tihi krivec. Pet minut hitro postane petnajst. Boljša navada je jasna: na stranišče brez telefona, brez branja novic in brez nepotrebnega čakanja. Telo naj opravi svoje, nato se dan nadaljuje drugje.
Kopalnica naj dela za higieno, ne proti njej
Najbolj zdrava kopalnica ni nujno tista, ki diši po močnem čistilu. Bolj pomembno je, da je suha, zračena, praktično urejena in da v njej ne ponavljamo navad, ki mikrobom dajejo prednost. Pokrov školjke zapremo, ščetko umaknemo, brisače sušimo, gobice menjamo, roke umivamo dovolj dolgo in na stranišču ne ostajamo brez potrebe.
Takšne spremembe niso dramatične, zato jih ljudje pogosto podcenijo. Prav v tem je njihova prednost. Ne zahtevajo velike volje, samo nekaj pozornosti. Kopalnica ostane isti prostor, vendar začne služiti svojemu namenu: čistoči, zdravju in dobremu počutju.
