Bezeg je ena najbolj priljubljenih rastlin pozne pomladi. Iz njegovih cvetov nastajajo sirupi, čaji, ocvrtki, marmelade z dodatkom cvetov in domače pijače, ki marsikomu dišijo po začetku toplejšega dela leta. Prav zato se ob cvetenju pogosto zgodi enaka napaka: človek med vožnjo zagleda velik, lepo razcveten grm ob cesti, ustavi avto in začne nabirati. Cvetovi so videti popolni, dostop je lahek, košara se hitro napolni.
Toda ravno ti najlažje dosegljivi cvetovi so pogosto najslabša izbira. Bezeg ob cesti ni nujno strupen že sam po sebi, težava pa je okolje, v katerem raste. Promet, prah, težke kovine, ostanki obrabe gum in zavor, soljenje cest, izpušni delci ter škropljenje obcestnih pasov ustvarijo mešanico, ki je pri rastlinah za prehrano ni pametno prezreti. Cvetove uporabljamo neposredno v hrani ali pijači, zato kraj nabiranja ni nepomembna podrobnost, temveč osnovno pravilo varnega domačega sirupa.
Ob cesti bezeg ne diha istega zraka kot v naravi
Cvet bezga je nežen in odprt. Njegova površina zadržuje cvetni prah, aromatične snovi, drobne žuželke in tudi delce iz okolja. Ob prometni cesti se na cvetove useda prah, ki ga dvigujejo vozila, poleg tega pa promet prispeva številne onesnaževalce. Delci iz obrabe pnevmatik, zavor in cestišča se ne ustavijo pri robniku. Veter in vrtinčenje za avtomobili jih nosita na bližnje rastline.
Ameriška agencija EPA opozarja, da so višje ravni svinca v tleh pogosto povezane z območji ob cestah, predvsem zaradi nekdanjih izpustov vozil z osvinčenim bencinom. Čeprav se osvinčeni bencin danes ne uporablja več tako kot nekoč, svinec v tleh ostaja dolgo časa, posebno ob prometnicah in starejših urbanih območjih.
To pri bezgu pomeni dvojno težavo. Onesnaženje se lahko nalaga na zunanje dele rastline, delno pa je povezano tudi s tlemi, v katerih grm raste. Cvetov, ki rastejo tik ob cesti, zato ni smiselno obravnavati enako kot cvetov z roba travnika, iz sadovnjaka ali gozdnega obronka.
Pranje cvetov ni dobra rešitev
Pri bezgu imamo še eno posebnost. Cvetov za sirup večina izkušenih nabiralcev ne pere ali jih opere le izjemoma zelo nežno, saj z vodo izgubimo del cvetnega prahu in arome, ki dajeta sirupu značilen okus. Prav zato je še toliko bolj pomembno, da jih naberemo na čistem kraju.
Če so cvetovi nabrani ob cesti, pranje ne reši vseh težav. Del prahu lahko odstranimo, izgubimo pa aromo, še vedno pa ne vemo, kaj je rastlina sprejela iz okolja. Pri bezgovem sirupu, kjer cvetovi več ur stojijo v vodi z limono in sladkorjem, si želimo surovino, ki je že na začetku čim bolj čista.
Težke kovine, prah in spojine iz prometa
Cestno okolje ni obremenjeno samo z vidnim prahom. Znanstvena literatura že dolgo opozarja na onesnaževanje ob cestah s težkimi kovinami in policikličnimi aromatskimi ogljikovodiki, ki so povezani z zgorevanjem in prometom. Pregled raziskav o obcestni vegetaciji navaja, da lahko divje rastline ob cestah absorbirajo precejšnje količine težkih kovin.
Druga raziskovalna literatura opozarja, da lahko onesnaževala iz vozil vstopajo v prehransko verigo z nalaganjem na rastline, ki rastejo ob cestah. To je pomembno prav pri nabiranju divjih užitnih rastlin, saj jih pogosto nabiramo brez nadzora, laboratorijskih analiz in jasnih podatkov o stanju tal.
Ni treba pretiravati s strahom. En kozarec sirupa iz cvetov, nabranih na manj idealni lokaciji, še ne pomeni katastrofe. Toda domači sirup pogosto pijejo otroci, starejši in ljudje, ki ga uživajo več tednov. Pri takšni navadi ima smisel izbrati bolj varno rastišče.
Kje bezeg nabirati, da bo sirup res domač in varen?
Najboljši bezgovi cvetovi rastejo stran od prometnih cest, industrijskih območij, parkirišč, železniških prog, škropljenih njiv in pasjih sprehajališč. Idealni so robovi gozda, neškropljeni sadovnjaki, travniki, vaške poti z malo prometa in domače parcele, za katere vemo, da niso bile izpostavljene onesnaženju ali škropljenju.
Za nabiranje izberemo suh, sončen dan, najbolje dopoldne, ko se rosa posuši, cvetovi pa še niso oveneli. Cvet mora biti svež, bel do rahlo kremast, dišeč in polno odprt. Rjavi, oveneli ali že razpadajoči cvetovi niso primerni, ker dajo slabši okus in lahko hitreje pokvarijo pripravek.
Varna razdalja ni samo številka
Pogosto se omenja pravilo, da nabiramo vsaj nekaj deset metrov od ceste. To je koristno izhodišče, vendar ni dovolj samo meriti razdalje. Pomembno je tudi, kakšna cesta je v bližini. Makadamska pot z nekaj traktorji na dan ni enaka obvoznici, regionalni cesti ali prometni mestni ulici. Pomemben je veter, naklon terena, prah, bližina križišč, avtobusnih postajališč in parkirišč.
Če imate možnost izbire, izberite grm, do katerega morate narediti nekaj korakov več. Prav pri bezgu se ta napor splača. Cvetovi z bolj čistega rastišča običajno tudi lepše dišijo, sirup pa ima bolj svež, cvetličen okus.
Dober bezgov sirup se začne pri kraju nabiranja
Pri domačih pripravkih pogosto veliko pozornosti namenimo receptu. Merimo sladkor, izbiramo limone, preverjamo kozarce in iščemo najboljši postopek. Toda najpomembnejši korak se zgodi že pred kuhinjo. Kraj nabiranja odloča o tem, ali bo sirup samo sladek ali tudi zaupanja vreden.
Bezgovi cvetovi ob cesti so vabljivi, ker so pri roki. A najboljša domača hrana redko nastane iz najhitrejše bližnjice. Bolje je poiskati grm na čistejšem robu narave, stran od izpušnih plinov, cestnega prahu in morebitnega škropljenja. Tako ohranimo tisto, zaradi česar bezeg sploh nabiramo: vonj po pomladi, nežno aromo in občutek, da smo v kozarec ujeli nekaj dobrega.
