Dobro plavanje daje občutek varnosti. Kdor zna dolgo plavati, se ne ustraši globine, valov ali daljše razdalje do obale. Prav zato je poleti ena najbolj nevarnih zmot misel, da se utopitve dogajajo predvsem slabim plavalcem. Voda ne preverja samozavesti, temveč razmere. Tudi izkušen plavalec lahko v nekaj minutah izgubi prednost, če se znajde v močnem toku, se utrudi, ga preseneti hladna voda ali zaplava sam predaleč od obale.
Najnevarnejši trenutek pogosto ni začetek plavanja, temveč trenutek, ko človek spozna, da se vrača težje, kot je pričakoval. Obala se ne približuje, dih postaja krajši, noge težje, valovi pa motijo ritem. Takrat se tudi dober plavalec lahko odloči narobe. Začne plavati proti sili vode, porablja energijo, dvigne se panika, telo pa hitro izgubi mir, ki ga v vodi najbolj potrebuje.
Največja past je boj proti vodi
V morju, rekah in jezerih niso vse nevarnosti vidne. Valovi so očitni, tokovi pogosto niso. Posebej nevarni so povratni tokovi, ki lahko plavalca odnašajo stran od obale. Nagonski odziv je plavanje naravnost nazaj proti kopnemu, a to je pogosto najslabša možnost. Tok je lahko močnejši od človeka, tudi od zelo dobrega plavalca.
V takem položaju ni cilj premagati morja. Cilj je ostati nad gladino in prenehati zapravljati moč. Če tok odnaša od obale, je treba ostati miren, dihati, poiskati pomoč in se iz toka umakniti vstran, kjer je to mogoče. Panika je pri tem največji sovražnik, ker skrajša dih in pospeši utrujenost.
Dober plavalec se lahko utrudi hitreje, kot pričakuje
Izkušenost v bazenu ni enaka izkušenosti v odprti vodi. V bazenu so robovi blizu, temperatura je znana, voda je mirna, razdalje so jasne. V morju ali jezeru se razmere spreminjajo. Veter, tok, valovi, čolni, mraz in slaba vidljivost hitro porušijo občutek nadzora.
Tudi plavalec v dobri formi ima omejeno zalogo energije. Če se pred plavanjem ni dobro naspal, če je dehidriran, če je prej pil alkohol ali če zaplava po vročem dnevu, se tveganje poveča. Nevarnost se redko začne dramatično. Najprej pride misel, da bo šlo. Nato se telo začne upirati.
>> PREBERI ŠE: Zakaj plavanje ne trenira le telesa, temveč predvsem možgane
Alkohol in samostojno plavanje sta tiha dejavnika tveganja
Poletno okolje pogosto združuje stvari, ki ne sodijo skupaj: sonce, vročino, alkohol, utrujenost in vodo. Tudi majhna količina alkohola lahko poslabša presojo, ravnotežje, koordinacijo in občutek za razdaljo. Človek se lažje odloči za skok, daljše plavanje ali vrnitev v vodo, čeprav telo ni več sveže.
Samostojno plavanje je druga pogosta past. Izkušen plavalec misli, da ne potrebuje nikogar. A težava v vodi se lahko razvije hitro in tiho. Krč, vrtoglavica, nenadna slabost, udarec vala ali ujetost v tok so dovolj, da postane pomoč druge osebe odločilna.
Voda ne nagrajuje dokazovanja
Veliko nevarnih situacij se začne z majhno preizkušnjo. Še do tiste boje. Še do druge strani zaliva. Še malo naprej, ker se zdi blizu. V odprti vodi je razdalje težje oceniti, vračanje pa je lahko bistveno težje od odhoda. Če se vreme spremeni ali se dvigne veter, je pot nazaj nenadoma drugačna.
Hladna voda preseneti tudi poleti
Poleti se pogosto zdi, da je vsaka voda varna, če je zunaj vroče. A jezera, reke in globlji deli morja so lahko hladnejši, kot pričakujemo. Nenaden stik s hladno vodo lahko povzroči sunkovito dihanje, pospešen utrip in izgubo nadzora nad ritmom. To je posebej nevarno pri skokih v vodo, pri plavanju daleč od obale ali pri ljudeh s srčno žilnimi težavami.
Zato je v vodo bolje vstopati postopno, posebej po sončenju, naporu ali daljšem sedenju na vročini. Telo potrebuje nekaj trenutkov, da se prilagodi.
Najbolj varen plavalec je previden plavalec
Znanje plavanja je izjemno pomembno, vendar samo po sebi ni zaščita pred vsemi nevarnostmi. V naravni vodi štejejo še vreme, tokovi, temperatura, utrujenost, družba, oprema in sposobnost, da se pravočasno obrnemo nazaj. Najbolj nevaren ni tisti, ki prizna, da ga je strah. Nevaren je občutek, da se nam ne more nič zgoditi.
Pred plavanjem preverite razmere. Ne plavajte daleč sami. Ne vstopajte v vodo po alkoholu. Pri čolnih, supih in daljših dejavnostih na vodi uporabljajte rešilni jopič. Če se znajdete v toku, ne tekmujte z vodo. Ohranite zrak, dvignite roko, pokličite pomoč in se umikajte premišljeno.
Utopitev se pogosto zgodi hitro, brez filmskega mahanja in glasnega kričanja. Prav zato je najboljša varnost trezen začetek. Voda je čudovita, vendar ne odpušča lahkomiselnosti. Izkušeni plavalci se ne varujejo zato, ker bi slabo plavali, ampak zato, ker vedo, da je voda vedno močnejša od človeka.
