Ameriške borovnice lahko med dolgotrajno vročino in sušo zelo hitro pokažejo posledice pomanjkanja vode, saj imajo razmeroma plitev koreninski sistem. Če so listi porjaveli in se posušili, grm še ni nujno odmrl. Najprej je treba preveriti, ali so poganjki pod lubjem še zeleni, nato pa rastlini zagotoviti enakomerno vlago brez pretiranega zalivanja.
Na fotografiji je večina listov na zgornjem delu rastline povsem suhih, nižje pa je še nekaj zelenih delov. Prav to daje nekaj upanja, da koreninski sistem in del poganjkov še živita.
Najprej preverite, ali je veja še živa
Najpreprostejši preizkus naredimo na nekaj mestih. Z nohtom ali čistim nožem zelo rahlo popraskamo tanko plast lubja na poganjku.
Če je tkivo pod njim zeleno ali zelenkasto, je veja še živa. Rjava, suha in krhka notranjost pa kaže, da je ta del odmrl. Preverjanje začnemo nekoliko višje in se pomikamo proti osnovi rastline.
Suhega grma zato ni smiselno takoj izkopati. Ameriška borovnica lahko izgubi velik del listja, pozneje pa požene iz preživelih delov poganjkov ali iz območja bližje koreninam.
Zdaj je najpomembnejša voda, vendar ne vsakih nekaj ur
Če je zemlja suha, borovnico temeljito zalijte. Voda mora prodreti globlje v območje korenin, ne samo zmočiti površine.
Bolje je počasno in globoko zalivanje kot pogosto škropljenje z majhno količino vode. Nato preverjajte vlažnost zemlje. Substrat naj bo enakomerno vlažen, ne pa razmočen.
Ameriške borovnice so na sušo posebej občutljive, ker ima velik del njihovih drobnih korenin v zgornjih plasteh zemlje. Prav te plasti se med vročinskim valom najhitreje izsušijo.
Okoli rastline lahko položite nekaj centimetrov zastirke iz borovega lubja ali drugega primernega kislega organskega materiala. Ta zmanjšuje izhlapevanje in pomaga ohranjati stabilnejšo temperaturo tal. Zastirke ne nasujte neposredno ob steblo.
Posušenih vej ne režite prehitro
Povsem suhe in lomljive poganjke lahko odstranite, vendar z večjim obrezovanjem počakajte, dokler ni jasno, kateri deli rastline so dejansko odmrli. Rjavi listi sami po sebi še ne pomenijo, da je mrtva tudi veja.
V tem obdobju rastline tudi ne poskušajte »reševati« z močnim gnojenjem. Poškodovan koreninski sistem potrebuje predvsem primerno vlago in čas za okrevanje, večja količina gnojila pa ga lahko dodatno obremeni.
Pri borovnicah je treba preveriti še reakcijo tal. Uspevajo v izrazito kislem okolju, približno pri pH 4,5 do 5,5. Če rastejo v navadni vrtni zemlji ali na mestu, kjer se zemlja hitro izsušuje, se težave lahko ponavljajo.
Če je pod lubjem še zeleno tkivo, je vredno vztrajati z zalivanjem in počakati. Novi listi se morda ne bodo pojavili takoj, toda preživela borovnica lahko ponovno odžene. Če so suhi vsi poganjki do tal in tudi pri osnovi ni več zelenega tkiva, so možnosti za obnovo žal precej manjše.
