Prvi sadeži asimine so za marsikaterega vrtičkarja preizkus potrpežljivosti. Drevo lahko več let lepo raste, razvija velike liste, se krepi in vsako pomlad obeta nekaj novega, plodov pa še vedno ni. Prav zato je vprašanje, kdaj bo asimina prvič obrodila, eno najpogostejših med tistimi, ki so na vrt posadili to nenavadno sadno drevo s kremastimi, aromatičnimi plodovi.
Najkrajši odgovor je takšen: cepljena asimina lahko prve sadeže prinese približno v treh do petih letih po sajenju, sejanci pa pogosto šele po petih do osmih letih, včasih tudi pozneje. Razlika je velika, zato je pri nakupu sadike pomembno vedeti, ali gre za cepljeno sorto ali za rastlino, vzgojeno iz semena. Pri asimini se namreč največ napak zgodi prav zaradi napačnih pričakovanj. Vrtičkar misli, da bo drevo rodilo hitro, rastlina pa se v resnici šele prilagaja na tla, razvija korenine in išče svoj ritem.
Asimina, ki jo pogosto poznamo tudi kot pawpaw, pri nas ni več popolna redkost. Zaradi zanimivega okusa, ki ga nekateri primerjajo z mešanico banane, manga in vanilje, jo vse pogosteje sadijo v domače sadovnjake. A to ni drevo za nestrpne. Kdor jo posadi, mora razumeti, da je začetna leta treba gledati predvsem rast, zdravje in opraševanje, ne samo število plodov.
V nadaljevanju boste prebrali
V nadaljevanju boste prebrali, koliko let običajno mine do prvega pridelka, zakaj cepljena sadika rodi prej kot sejanec, zakaj ena sama asimina pogosto ni dovolj, kako pomembno je opraševanje in katere napake lahko prestavijo prve sadeže za več sezon.
Najprej preverite, kakšno sadiko imate
Pri asimini je izvor sadike zelo pomemben. Cepljene sadike so praviloma dražje, vendar imajo veliko prednost. Ker so vzgojene iz izbrane sorte, začnejo običajno roditi prej, plodovi pa so bolj predvidljivi po velikosti, okusu in kakovosti. Pri dobri oskrbi lahko prvi cvetovi pridejo že razmeroma zgodaj, prvi resnejši pridelek pa se običajno pojavi nekaj let po sajenju.
Sejanec je druga zgodba. Rastlina, vzgojena iz semena, potrebuje več časa, preden doseže rodno zrelost. Poleg tega pri sejancih ne vemo natančno, kakšni bodo plodovi. Lahko so zelo dobri, lahko pa manj zanimivi. To ne pomeni, da sejanec ni vreden sajenja, pomeni pa, da zahteva več potrpljenja in nekaj več vrtnarskega tveganja.
Prvi cvetovi še ne pomenijo prvega pridelka
Asimina lahko zacveti, pa vseeno ne rodi. To marsikoga zmede. Cvetovi so temno rdečkasti do rjavkasti, precej posebni in drugačni od klasičnih cvetov jablane ali češnje. A cvet še ni zagotovilo za sadež. Če opraševanje ni uspešno, se plodiči ne razvijejo ali hitro odpadejo.
Pri mladih drevesih je tudi normalno, da rastlina najprej razvije le nekaj cvetov. Včasih jih je premalo, včasih ni pravega opraševalca, včasih pa drevo še nima dovolj moči, da bi plodove obdržalo do jeseni. Prvi pravi pridelek zato pogosto pride šele nekaj sezon po prvem cvetenju.
Ena asimina je lahko premalo
Ena najpomembnejših stvari pri asimini je opraševanje. Veliko sort ni zanesljivo samooplodnih, zato je za dober pridelek priporočljivo posaditi vsaj dve različni sorti, ki cvetita približno istočasno. Če imate na vrtu samo eno drevo, lahko raste lepo, cveti, a rodi zelo malo ali sploh nič.
To je pogosta težava pri vrtičkarjih, ki posadijo eno samo sadiko in nato čakajo na plodove. Asimina za zanesljiv pridelek potrebuje gensko drugačno rastlino v bližini. Dve različni cepljeni sorti sta zato veliko boljša izbira kot ena osamljena sadika.
Opraševanje ni enako kot pri jablani
Cvetovi asimine ne privabljajo čebel tako močno kot cvetovi številnih drugih sadnih vrst. V naravi jih pogosteje obiskujejo muhe in hrošči. Zaradi tega je opraševanje lahko slabše, posebno v vrtovih, kjer ni veliko žuželk ali kjer je pomlad hladna in mokra.
Nekateri gojitelji si pomagajo z ročnim opraševanjem. S čopičem prenesejo cvetni prah z ene sorte na cvet druge sorte. To zveni zamudno, vendar pri manjšem številu dreves ni težko. Če imate dve mladi asimini in malo cvetov, je lahko prav ročno opraševanje razlika med praznim drevesom in prvimi sadeži.
Zakaj mladi plodovi odpadejo?
Odpadanje mladih plodov ni vedno znak bolezni. Mlada asimina lahko odvrže plodiče, ker še nima dovolj razvitega koreninskega sistema, ker ji primanjkuje vode, ker je bila pomlad stresna ali ker je oploditev nepopolna. V prvih letih je to precej običajno. Rastlina si pogosto sama odmeri, koliko plodov lahko prehrani.
Mlada asimina najprej gradi korenine
Asimina ima rada rodovitna, rahla in zmerno vlažna tla. Posebno v prvih letih po sajenju je občutljiva na sušo. Če se korenine v poletni vročini izsušujejo, bo rast počasnejša, rodnost pa se lahko zamakne. Dobro ji koristi zastirka, saj ohranja vlago, blaži temperaturna nihanja in preprečuje zbijanje tal.
Po drugi strani asimina ne mara stoječe vode. Če je posajena v težka, mokra tla, kjer voda dolgo ostaja ob koreninah, se lahko muči. Takšna rastlina ne bo hitro napredovala in tudi do prvih sadežev bo prišla pozneje. Pravilna lega je zato pomembnejša, kot se zdi ob sajenju.
Sonce, senca in potrpežljiva nega
Mlade sadike v prvem letu včasih bolje prenašajo rahlo zaščito pred najmočnejšim soncem, odrasla drevesa pa za dober pridelek potrebujejo dovolj svetlobe. Če je asimina posajena preveč v senci, bo morda lepo listala, a bo rodila skromneje.
Gnojenje naj bo zmerno. Preveč dušika spodbuja bujno zeleno rast, ne nujno rodnosti. Bolje je graditi zdrava tla s kompostom, zastirko in redno oskrbo, kot pa rastlino siliti v hitro rast. Asimina se ne odziva dobro na vrtnarsko nestrpnost.
Kdaj lahko realno pričakujete prve sadeže?
Če ste posadili kakovostno cepljeno sadiko, imate dve različni sorti, rastlini dobro rasteta in opraševanje uspe, lahko prve sadeže pričakujete približno v tretjem do petem letu po sajenju. Prvi pridelek bo običajno majhen. Nekaj plodov je že uspeh, saj drevo šele prehaja iz mladostne rasti v rodnost.
Pri sejancih je bolj realno čakanje pet do osem let. Včasih še več, posebno če rastlina raste počasi, nima primernega opraševalca ali je posajena na slabši legi. Zato se pri asimini splača voditi preprosto opazovanje: kdaj je bila posajena, koliko je zrasla, kdaj je prvič cvetela in ali so se plodiči obdržali.
Največ boste naredili z dvema dobrima sortama
Najboljša naložba v pridelek ni skrivnostno gnojilo, temveč dobra izbira sadik. Dve različni cepljeni sorti, primerna razdalja, vlažna, a odcedna tla, dovolj svetlobe in nekaj pozornosti pri opraševanju so temelj uspeha. Asimina ni posebej zahtevna, je pa posebna. Ne obnaša se povsem kot jablana, hruška ali sliva.
Drevo, ki nagradi potrpežljivega vrtnarja
Asimina na vrtu ni hitra zmaga. Njena vrednost je ravno v počasnem pričakovanju, v opazovanju velikih listov, nenavadnih cvetov in prvih plodov, ki se pojavijo po nekaj letih potrpežljive nege. Kdor od nje pričakuje polno košaro takoj po sajenju, bo razočaran. Kdor ji da čas, pa lahko dobi eno najbolj zanimivih sadnih dreves na domačem vrtu.
Prvi sadeži bodo pri cepljeni asimini najverjetneje prišli po treh do petih letih, pri sejancu po petih do osmih letih ali pozneje. A letnica sama ni dovolj. Odločajo tudi opraševalna sorta, zdravje drevesa, vlaga v tleh, lega in pomladno vreme. Asimina zato uči nekaj, kar vrtnarji dobro poznajo: pridelek ni samo rezultat sajenja, ampak rezultat več sezon pravilnih odločitev.
