Avgustovski vrt na prvi pogled deluje umirjeno. Paradižniki zorijo, bučke polnijo košare, gredice so bujne, sadno drevje pa se pod težo pridelka že pripravlja na počasnejši del sezone. Prav v tem obdobju se hitro pokaže razlika med vrtom, ki bo rodil še dolgo v jesen, in tistim, ki bo po prvem valu vročine ter bolezni začel naglo izgubljati moč.
Največ koristi prinesejo preprosta, vendar pravočasna opravila. Redno obiranje spodbuja nastajanje novih plodov, globinsko zalivanje varuje korenine, prazne gredice pa lahko že zdaj pripravimo na jesensko zelenjavo. Nekaj pozornosti potrebujejo tudi sadno drevje, cvetlične grede in trata, saj avgustovska vročina pogosto prikrije težave, ki postanejo očitne šele septembra.
Redno obiranje podaljšuje rodnost zelenjavnega vrta
Bučke in kumare je priporočljivo pregledovati skoraj vsak dan. Mladi plodovi so mehkejši, okusnejši in vsebujejo manj velikih semen. Če jih pustimo na rastlini predolgo, začne ta več energije usmerjati v dozorevanje obstoječega ploda, zato počasneje tvori nove cvetove.
Podobno velja za stročji fižol. Stroke pobiramo, dokler so gladki, čvrsti in se pri prepogibanju hitro prelomijo. Jasno vidna zrna in trša lupina sta znaka, da strok postaja vlaknast. Redno odstranjevanje zrelih strokov rastlino spodbuja k nadaljnjemu cvetenju.
Pri paradižniku lahko odstranimo porumenele, poškodovane in spodnje liste, ki se dotikajo zemlje. S tem izboljšamo kroženje zraka okoli rastline ter zmanjšamo možnost širjenja bolezni s tal. Z rezanjem ne pretiravamo, saj zdravi listi še vedno hranijo plodove in jih ščitijo pred sončnimi ožigi.
Proti koncu poletja se pri visokih sortah pogosto priporoča odstranitev vrha glavnega poganjka. Ukrep je smiseln predvsem tam, kjer se je že oblikovalo dovolj grozdov, novi cvetovi pa zaradi bližajoče se jeseni verjetno ne bi več razvili v zrele paradižnike. Rastlina tako več razpoložljive energije nameni plodovom, ki so že nastavljeni.
Zalivanje mora doseči globlje plasti zemlje
Najpogostejša avgustovska napaka je vsakodnevno površinsko močenje tal. Nekaj litrov vode hitro navlaži zgornjo plast, spodaj pa zemlja ostane suha. Korenine se zaradi tega zadržujejo bližje površini, kjer jih vročina in izsuševanje še hitreje prizadeneta.
Boljša rešitev je obilnejše zalivanje v daljših časovnih presledkih. Voda naj prodre vsaj 15 do 20 centimetrov globoko. Pravo količino lahko preverimo tako, da nekaj časa po zalivanju z lopatko previdno odpremo rob grede in pogledamo, do kod je zemlja resnično mokra.
Najprimernejši čas je zgodaj zjutraj. Rastline imajo takrat pred seboj ves dan za črpanje vode, listje pa se ob morebitnem močenju hitro posuši. Večerno zalivanje je mogoče, vendar naj bo usmerjeno neposredno k tlom. Dolgotrajno mokri listi v toplih nočeh ustvarjajo ugodne pogoje za glivične bolezni.
Zastirka iz slame, posušene trave ali drugega primernega materiala zmanjšuje izhlapevanje ter preprečuje pregrevanje tal. Plast naj ne sega neposredno do stebel, saj se lahko ob njih zadržuje preveč vlage.
Avgusta sejemo zelenjavo za hladnejše dni
Prazna gredica po čebuli, česnu ali zgodnjem krompirju ne bi smela ostati gola do pomladi. Avgust je primeren za setev več hitro rastočih vrtnin, ki dobro prenašajo krajši dan in nekoliko nižje jesenske temperature.
Med najbolj zanesljivimi izbirami so motovilec, rukola, špinača, radič in zimske solate. Uspeh je močno odvisen od vlage v zgornjem sloju zemlje. Drobno seme posejemo plitvo, gredico nežno zalijemo in jo v prvih dneh po potrebi zaščitimo pred najmočnejšim soncem.
Motovilec lahko ob previsokih temperaturah kali neenakomerno, zato ga je pametno sejati v več manjših terminih. Rukola vzklije hitreje, vendar v suhi zemlji hitro postane groba in ostrega okusa. Redno vlažna prst je pomembnejša od velike količine gnojila.
Sadike endivije, radiča in zimskih solat presajamo v večernih urah ali ob oblačnem dnevu. Sveže posajene rastline prve dni zalivamo pogosteje, dokler se njihove korenine ne začnejo širiti v okoliško zemljo.
Sadni in okrasni vrt potrebujeta miren pregled
Pod jablanami, hruškami, slivami in jagodičevjem redno pobiramo odpadle ter gnile plodove. Takšno sadje ni le neurejen ostanek pridelka. Privablja ose, muhe in druge živali, obenem pa lahko predstavlja vir bolezni za naslednjo sezono.
Pri sadnem drevju odstranimo posamezne močne navpične poganjke, ki rastejo v notranjost krošnje in jemljejo svetlobo. Večjih rezov sredi vročega poletja ne izvajamo brez razloga. Namen je nežno zračenje krošnje, ne temeljito preoblikovanje drevesa.
Na okrasnih gredah sproti odstranjujemo odcvetele cvetove vrtnic, dalij in številnih enoletnic. Rastlina tako ne porablja energije za nastajanje semen in lahko razvije nove cvetne nastavke. Ob pregledu poiščemo tudi pege, belo prevleko, sušeče se robove ter znake škodljivcev.
Trate v sušnem obdobju ne kosimo prenizko. Nekoliko daljše travne bilke zasenčijo tla in zmanjšujejo izgubo vlage. Rumenenje ob največji vročini še ne pomeni, da je trata propadla. Pogosto preide v začasno mirovanje in po prvem obilnejšem dežju znova ozeleni.
Avgustovski vrt zato ne zahteva neprestanega dela, temveč dobro opazovanje. Zrela zelenjava mora pravočasno v košaro, voda globoko do korenin, prazna tla pa naj dobijo novo nalogo. Nekaj premišljenih posegov zdaj lahko podaljša obiranje za več tednov in vrtu omogoči, da v jesen vstopi zdrav, urejen ter pripravljen na naslednji pridelek.
