Na pretočni akumulaciji hidroelektrarne Brežice se je na reki Savi pod Nuklearno elektrarno Krško v teh dneh pokazala precej drugačna podoba od tiste, ki smo je vajeni. Na vodni gladini in ob plitvejših delih so se razkrile rastline, ki so ob običajnem vodostaju večinoma skrite pod vodo.
Prizor je nenavaden, vzrok pa ne preseneča. Dolgotrajna vročina, pomanjkanje padavin in zelo nizek pretok Save so znižali gladino ter razkrili dele akumulacije hidroelektrarne Brežice. Rastlinje, ki je bilo prej potopljeno, je zato prišlo bližje površini oziroma se pokazalo nad njo.
Dogajanje sovpada z zmanjšanjem moči Nuklearne elektrarne Krško. Elektrarna je v noči na četrtek, 6. avgusta 2026, začela načrtovano zniževati moč reaktorja na približno 80 odstotkov. Ukrep je povezan z izjemnimi hidrološkimi in meteorološkimi razmerami na Savi ter upoštevanjem okoljskih omejitev.
Nizka Sava je razkrila rastlinje pod običajno gladino
Pretočna akumulacija hidroelektrarne Brežice ni naravno jezero z nespremenljivo gladino. Njena podoba je odvisna od pretoka Save, obratovanja hidroelektrarne in upravljanja vodnega režima.
Ob običajnem vodostaju je del rastlinja prekrit z vodo. Dolgotrajno suho obdobje pa je gladino znižalo toliko, da so se na površini pojavile večje zelene zaplate. Fotografija je nastala v neposredni bližini NEK in kaže, kako očitno se lahko pomanjkanje vode odrazi v pokrajini.
Takšno rastlinje samo po sebi še ne pomeni izrednega dogodka v elektrarni. Gre predvsem za vidno posledico nizkega vodostaja, ki ga prebivalci ob Savi sicer težje opazijo na mestih z globljo strugo.
Pogled na razkrito rastlinje je neposreden znak, kako nizka je trenutno Sava. Sprememba ni nastala zaradi nenadnega pojava novih rastlin, temveč zato, ker jih voda ne prekriva več tako kakor ob običajnem vodostaju.
NEK po znižanju moči v omrežje oddaja manj energije
Po podatkih o proizvodnji je NEK do polnoči v omrežje oddajala približno 659 megavatnih ur električne energije na uro. Po začetku zniževanja moči se je proizvodnja zmanjšala, od približno druge ure zjutraj pa se je gibala med 520 in 516 megavatnimi urami na uro.
Razlika je skladna z napovedanim prvim korakom, pri katerem je elektrarna moč reaktorja zmanjšala na približno 80 odstotkov. NEK je ob tem poudarila, da gre za načrtovan, nadzorovan in začasen ukrep, ki ne pomeni težave z jedrsko varnostjo.
Elektrarna mora spoštovati okoljske omejitve, povezane s temperaturo Save. Dnevna povprečna temperatura reke na mestu popolnega premešanja pod hidroelektrarno Brežice ne sme preseči 28 stopinj Celzija, povprečni dnevni porast temperature pa ne sme biti višji od treh stopinj.
Nadaljnje spremembe bodo odvisne od vremena in pretoka
Če se bodo hidrološke in meteorološke razmere še slabšale, lahko NEK moč dodatno zmanjša. S polno močjo bo znova obratovala, ko bodo razmere na Savi to omogočale.
Pomembnejše padavine bi lahko povečale pretok, vendar posamezna krajevna nevihta še ne pomeni nujno hitrega izboljšanja razmer v celotnem porečju. Na stanje vplivajo količina dežja, območje padavin, temperatura vode in dotok iz zgornjega toka Save.
Pokrajina kaže posledice dolgotrajne suše
Pogled na Savo ob NEK je zato danes nekoliko drugačen, vendar povsem razložljiv. Razkrito rastlinje, plitvejši deli akumulacije in manjša proizvodnja elektrarne so različni obrazi istega poletnega dogajanja.
Najbolj očitna sprememba je vidna na vodi. Precej pomembnejše pa se dogaja v ozadju, kjer morajo upravljavci elektrarne vsak trenutek usklajevati proizvodnjo električne energije, pretok Save in okoljske omejitve.
Današnji prizor ob NEK tako ni skrivnosten pojav, temveč zelo nazoren prikaz posledic vročine in dolgotrajnega pomanjkanja padavin. Reka je pokazala del površine, ki je ob običajnih razmerah skrit, elektrarna pa je proizvodnjo prilagodila razmeram, kakršnih na Savi že dolgo ni bilo.
