Sveže pobrane čebule ne pospravimo takoj v klet, shrambo ali zaprto škatlo. Najprej se mora od 10 do 20 dni sušiti na zračnem in suhem mestu, sicer lahko začne vrat čebule gniti že v nekaj dneh.
Pobiranje je zato šele polovica opravljenega dela. Prav ravnanje v prvem tednu po spravilu pogosto odloči, ali bo domača čebula zdržala do zime ali pa bodo glavice že avgusta postale mehke, vlažne in neprijetnega vonja.
Čebula po pobiranju še ni pripravljena za shranjevanje
Najprimernejši trenutek za spravilo nastopi, ko večina listov porumeni, se zmehča in poleže proti tlom. Čebulo je najbolje pobirati v suhem vremenu, zemlja pa naj vsaj dan ali dva ne bo premočena.
Glavice previdno privzdignemo z vilami ali jih izvlečemo z roko. Z njimi ne udarjamo ob tla, čeprav se tako hitro otresemo zemlje. Vsaka močnejša poškodba lupine ali notranjosti lahko pozneje postane mesto, kjer se začne kvarjenje.
Debelejših kosov zemlje ni treba takoj odstranjevati na silo. Med sušenjem se bodo posušili in jih bomo lahko nežno otresli brez praskanja zaščitnih zunanjih plasti.
Največja napaka je zapiranje še vlažnih glavic
Sveže pobrana čebula vsebuje precej vlage, njen vrat pa je še odprt in mehak. Če jo položimo v plastično posodo, vrečo ali zaprt zaboj, se okoli nje hitro zadrži vlažen zrak.
Takšne razmere so idealne za razvoj plesni in gnilobe. Prvi znak težave je pogosto zmehčan vrat, ki ga lahko s prsti nekoliko stisnemo. Kmalu se pojavi neprijeten vonj, notranje plasti pa začnejo postajati vodene.
Čebulo po spravilu razporedimo v enem sloju. Med posameznimi glavicami naj bo nekaj prostora, da lahko zrak kroži tudi ob straneh. Primerna je lesena mreža, stara rešetka, suha miza pod nadstreškom ali plitev zaboj z odprtinami.
Neposredno sonce je lahko koristno prvi dan ali dva, če vreme ni izjemno vroče. Med daljšim vročinskim obdobjem pa je bolje izbrati svetlo senco, saj se lahko čebula na močnem julijskem ali avgustovskem soncu pregreje.
Vrat čebule pove, ali je sušenje končano
Dobro posušena čebula ima suh, zaprt in tanek vrat. Zunanje luske postanejo papirnate ter ob dotiku rahlo šelestijo. Šele takrat odstranimo suho listje, pri čemer pustimo približno tri do pet centimetrov stebla.
Korenine lahko previdno skrajšamo, vendar jih ne režemo preblizu glavice. Rezanje še vlažnih listov takoj po pobiranju ni priporočljivo, saj s tem odpremo dodatno pot vlagi in mikroorganizmom.
Koristen praktičen preizkus je pregled zgodaj zjutraj. Če je čebula pod prsti hladna, rahlo vlažna ali so luske še mehke, potrebuje dodatnih nekaj dni sušenja. Popoldansko preverjanje je manj zanesljivo, saj lahko toplota površino navidezno osuši, notranjost vratu pa ostane vlažna.
Poškodovane čebule ne sodijo med zdrave
Pred shranjevanjem pregledamo vsako glavico posebej. Čebule z udrtinami, prerezano lupino, debelim vratom ali mehkimi mesti izločimo in jih porabimo prve.
En sam poškodovan primerek lahko v zaprti košari navlaži sosednje čebule in pospeši širjenje gnilobe. Zaradi tega je pridelek koristno še enkrat pregledati po približno dveh tednih shranjevanja.
Zdrave čebule hranimo v mrežastih vrečah, lesenih zabojih ali spletene v kite. Prostor naj bo temen, suh in zračen. Hladilnik za večje količine ni najboljša izbira, saj je v njem preveč vlage, zaprte plastične vrečke pa so še slabša rešitev.
Pravilno posušena čebula lahko ostane čvrsta več mesecev. Nekaj potrpežljivosti po pobiranju tako pomeni manj zavržene hrane in zalogo domačega pridelka, ki bo uporabna še dolgo po koncu vrtnarske sezone.
Pred shranjevanjem preverite tudi, kako pravilno posušiti in shraniti domači česen, saj pri njem veljajo podobna pravila, vendar nekoliko drugačen čas sušenja.
