Rožmarin poleti praviloma bolje prenaša sušo kot stalno mokro zemljo. Avgusta lahko začne rumeneti, rjaveti ali izgubljati igličaste liste prav zato, ker ga zalivamo prepogosto, še posebej če raste v loncu brez dobrega odtoka ali v težki zemlji, ki dolgo zadržuje vlago.
Težava je pogosto nekoliko nelogična. Ob visokih temperaturah imamo občutek, da rastline potrebujejo vsakodnevno zalivanje, rožmarin pa izvira iz sredozemskega okolja in je prilagojen na precej sušnejše razmere. Zanj je zato nevarnejša kombinacija vročine in razmočenih korenin kot nekaj dni suhe zemlje.
Najprej preverite zemljo, šele nato vzemite zalivalko
Najbolj preprost preizkus naredimo s prstom. Če je zgornjih nekaj centimetrov zemlje še vedno vlažnih, z zalivanjem počakamo.
Rožmarin v loncu lahko poleti potrebuje več vode kot rastlina, posajena neposredno na vrtu, vendar tudi v posodi ne sme stalno stati v mokrem substratu. Pomembne so odprtine na dnu lonca, skozi katere lahko odvečna voda hitro odteče.
Podstavek pod loncem po zalivanju izpraznimo. Če voda v njem ostane več ur, so korenine izpostavljene razmeram, ki rožmarinu ne ustrezajo.
Znak preobilnega zalivanja ni vedno le rumenenje. Poganjki lahko postanejo mehki, rastlina izgubi značilen čvrst videz, spodnji deli pa začnejo temneti.
Takšno stanje ljudje včasih razumejo kot pomanjkanje vode in rožmarin zalijejo še močneje. Prav s tem se težava lahko hitro poslabša.
Če rastlino vzamemo iz lonca in imajo korenine neprijeten vonj, so temne ter mehke, je možno, da je že prišlo do gnitja. Takrat je smiselno odstraniti poškodovane korenine in rastlino presaditi v svež, zračen substrat z dobrim odtokom.
Avgustovska vročina zahteva drugačen pristop kot pri večini vrtnin
Paradižnik, paprika in kumare med poletno vročino potrebujejo precej enakomernejšo oskrbo z vodo. Rožmarin se obnaša drugače.
Njegovi ozki, čvrsti listi zmanjšujejo izgubo vode, korenine pa dobro prenašajo kratkotrajno sušo. Če zemlja med dvema zalivanjema nekoliko presahne, to za zdravo odraslo rastlino običajno ni težava.
Veliko več škode lahko naredimo, če jo vsak večer zalijemo »za vsak primer«.
Pri rožmarinu na vrtu je poletno zalivanje pogosto potrebno predvsem pri mladih, na novo posajenih rastlinah ali ob res dolgotrajni suši. Starejši grmi z dobro razvitimi koreninami običajno potrebujejo precej manj naše pomoči.
Pomembna je tudi zemlja. Rožmarin najbolje uspeva v zračnih in dobro odcednih tleh. Težka ilovnata prst, v kateri po zalivanju več ur stoji voda, mu lahko povzroča težave tudi ob pravilnem urniku zalivanja.
Če je rastlina v loncu, je poleti ne postavljamo v zaprto okrasno posodo, iz katere voda ne more odteči. Boljša je posoda z odprtinami in zračen substrat.
Rjavih konic prav tako ne smemo samodejno pripisati suši. Vzrok so lahko poškodovane korenine, zelo močno sonce po nenadni spremembi lege ali splošno oslabljen koreninski sistem.
Pred zalivanjem preverite, kako mokra je zemlja
Rožmarin zato avgusta ne potrebuje zapletenega režima. Pred zalivanjem preverimo zemljo, poskrbimo za dober odtok in rastline ne zalivamo po koledarju. Če je nekaj centimetrov pod površino še vedno vlažno, jo raje pustimo pri miru.
Prav sposobnost prenašanja suše je ena največjih prednosti rožmarina. Največkrat mu poleti pomagamo že s tem, da mu ne namenimo enake količine vode kot žejnim vrtninam na sosednji gredi.
