Za večino Slovencev se pot na hrvaške otoke začne z avtom, čakanjem na trajekt, pogledom na vozni red in vprašanjem, ali bo na pomolu dovolj prostora. Otoki so v naši turistični predstavi povezani z ladjami, katamarani, mostovi in poletnimi kolonami. Letališče na otoku se zato sliši skoraj kot izjema, nekaj za bogate goste, pilote manjših letal ali pozabljene zgodbe iz časov, ko se je turizem razvijal drugače.
A Hrvaška ima na otokih več letalskih točk, kot bi pričakovali. Nekatere so resna turistična vrata, druge majhne steze z omejeno uporabo, tretje bolj obljuba kot vsakdanja praksa. Prav v tej razliki je zgodba: otok z letališčem še ne pomeni nujno, da boste tja iz Ljubljane ali Dunaja prileteli z redno linijo. Pomeni pa, da je hrvaški otoški turizem veliko bolj razvejan, kot se zdi s trajektne rampe.
Brač je najbolj znano otoško letališče za turiste
Najbolj prepoznavno hrvaško otoško letališče je Letališče Brač z oznako BWK. Leži pri Gornjem Humcu, nad Bolom, visoko na otoku, razmeroma blizu Zlatnega rata. Uradna stran letališča ga predstavlja kot del potniškega sistema z odhodi, prihodi, prijavo na let in letalskim voznim redom, kar ga jasno ločuje od manjših športnih stez.
Brač je za Slovence zanimiv, ker ga večinoma poznamo po trajektu Split–Supetar ali po vožnji iz Makarske proti Sumartinu. Letališče pa odpira drugačno predstavo otoka: prihod neposredno na Brač, brez trajektne logistike, vsaj za tiste, ki imajo na voljo sezonske ali čarterske povezave. V turističnih pregledih hrvaških letališč se Brač pojavlja kot eno od otoških letališč, uporabljanih za komercialne potniške lete, predvsem v poletni sezoni.
Letališče, ki spremeni pogled na Bol
Za Bol, Murvico, Vidovo goro in južni del otoka je letališče pomembno tudi simbolno. Brač ni le otok, do katerega se pride z ladjo, temveč destinacija, ki se zna približati gostom z večjo kupno močjo, športnim skupinam, organiziranim prihodov in letalskim turistom. To ni množična zamenjava za trajekt, je pa pomemben dodatek v otoški dostopnosti.
Lošinj ima majhno letališče z velikim turističnim pomenom
Drugi pomemben primer je Letališče Lošinj pri Malem Lošinju, z oznako LSZ oziroma LDLO. Uradna stran navaja, da je letališče oddaljeno 3,2 navtične milje oziroma približno 5,9 kilometra od Malega Lošinja, da je registrirano za domači in mednarodni promet ter da ima 900 metrov dolgo in 30 metrov široko stezo.
Lošinj je pri tem poseben. Otok se že dolgo gradi kot destinacija zdravilne klime, dobrih hotelov, navtike in mirnejšega dopusta. Letališče se lepo ujema s takšno podobo, čeprav za večino slovenskih gostov še vedno ostajata bolj običajni poti prek Krka, Cresa, trajekta in ceste. Tudi turistični portal Lošinja pri prihodih z letalom omenja povezavo z letališčem Rijeka na Krku, kar pokaže, da otoška letalska dostopnost ni vezana samo na eno stezo.
Lošinj ni množično letališče, a je pomembno za profil otoka
Pri Lošinju ni bistvo v velikih potniških tokovih, temveč v tem, da otok ponuja več načinov prihoda. Za lastnike manjših letal, poslovne goste, posebne turistične programe in hitrejše prihode je to velika prednost. Za povprečnega dopustnika pa je letališče predvsem zanimiv dokaz, da so nekateri hrvaški otoki infrastrukturno precej bolj kompleksni, kot se zdi ob pogledu na zemljevid trajektov.
Krk ima letališče, ki ga mnogi ne dojemajo kot otoško
Posebna zgodba je Rijeka Airport, letališče Reka z oznako RJK, ki leži na otoku Krku, pri Omišlju. Mnogi ga povezujejo z Reko, Kvarnerjem in celino, a geografsko je to otoško letališče. Uradna stran letališča navaja mednarodne povezave, turistični viri pa Rijeko pogosto vključujejo med hrvaška letališča, ki so pomembna za obisk obale in otokov.
Za Slovence je to skoraj domač primer. Na Krk se pogosto vozimo čez most, mimo letališke bližine, ne da bi o tem razmišljali. Otok, ki ga dojemamo kot cestno najlažje dostopnega, ima hkrati eno ključnih letalskih vstopnih točk za Kvarner.
Hvar ima pri Starem Gradu travnato letališče
Hvar je najbolj zanimiv zaradi razlike med slavo otoka in skromnostjo letalske infrastrukture. Pri Starem Gradu, na območju med Starim Gradom in Vrbosko, je uradno poimenovano letališče Hvar Airfield, majhno letališče oziroma travnata steza. Letalski viri ga navajajo pod oznako LDSH, z lokacijo Stari Grad, javni letalski podatki pa ga prikazujejo kot hvarsko letališče oziroma aerodrom.
Nekateri hrvaški mediji opisujejo hvarsko stezo precej slikovito: nahaja se zunaj Starega Grada, ob poti proti Jelsi, dostop do nje je po slabši cesti, objekt pa je bolj osnovna letalska točka kot klasično potniško letališče. Glavna uporaba je povezana z manjšim letalstvom in panoramskimi poleti, ne z rednimi turističnimi linijami.
Hvar z letalom ostaja bolj posebnost kot pravilo
Za običajnega slovenskega gosta Hvar še vedno pomeni Split, Drvenik, trajekt, katamaran ali kombinacijo avtomobila in ladje. Trava pri Starem Gradu ne nadomešča trajektnega sistema. Je pa odlična zgodba za vse, ki mislijo, da Hvar nima nobene letalske zgodovine. Otok jo ima, le da je precej bolj tiha, majhna in odvisna od posebnih oblik letenja.
>>> Vodnik po letalski prtljagi, ki ga potrebuje vsak sodoben popotnik
Unije: otok z opuščenim letališčem in načrti za vrnitev
Še bolj nenavadna je zgodba otoka Unije. Tam je nekoč obstajalo travnato letališče oziroma zračno pristanišče, ki pa je bilo opuščeno. Med razlogi se v lokalnih razpravah pogosto omenja tudi vprašanje zemljišč in lastništva. Uradni prostorski dokumenti Primorsko goranske županije Unije še vedno obravnavajo kot zračno pristanišče za dnevni domači promet in navajajo načrtovano povečanje vzletno pristajalne steze oziroma osnovne steze.
To pomeni, da ideja letališča na Unijah ni le nostalgija. V prostorskih načrtih obstaja okvir za njegovo ponovno vzpostavitev oziroma razvoj. V praksi pa so takšni otoški projekti zahtevni: lastništvo zemljišč, dovoljenja, okoljski pogoji, stroški, lokalna podpora in smiselnost uporabe odločajo, ali travnata steza ostane spomin ali znova postane del otoškega prometa.
Majhno letališče lahko otoku pomeni veliko
Za Unije bi letališče pomenilo več kot turistično zanimivost. Majhni otoki imajo težave z dostopnostjo, zdravstveno oskrbo, nujnimi prevozi, sezonskim pritiskom in zimskim občutkom odrezanosti. Letalska steza ne reši vseh težav, lahko pa postane dodatna varnostna in razvojna možnost.
Otoška letališča niso zamenjava za trajekte
Najpomembnejši sklep je preprost: hrvaška otoška letališča ne pomenijo, da se končuje doba trajektov. Trajekti bodo za večino ljudi še naprej glavni način prihoda na Brač, Hvar, Lošinj, Cres, Vis, Korčulo in druge otoke. Letališča so dodaten sloj dostopnosti.
Brač in Lošinj sta uporabna za določene potniške in turistične tokove. Krk je velik primer otoškega letališča, ki ga mnogi sploh ne dojemajo kot otoškega. Hvar ima travnato stezo, ki je bolj posebnost kot množična vrata. Unije pa so zgodba o tem, kako lahko majhna opuščena infrastruktura znova postane predmet načrtov.
