Kokoši ob dolgotrajni vročini pogosto znesejo manj jajc, ta pa so lahko manjša in imajo tanjšo lupino. Najpomembnejši ukrep ni dodatna pest priboljškov, temveč neprekinjen dostop do sveže, čiste in dovolj hladne vode.
Pogovorno pogosto rečemo, da kokoši »valijo jajca«, vendar gre pri vsakodnevnem pridobivanju jajc za nesnost. Valjenje pomeni sedenje na oplojenih jajcih, iz katerih naj bi se izvalili piščanci. Vročina lahko vpliva na oboje, najprej pa jo lastniki domačih jat navadno opazijo prav pri številu in kakovosti jajc.
Znanstvene raziskave potrjujejo, da vročinski stres zmanjšuje uživanje krme, telesno maso, nesnost, maso jajc ter debelino in trdnost lupine. Kokoš se namreč ne more potiti. Odvečno toploto oddaja predvsem s pospešenim dihanjem, razprtimi krili in zmanjšano dejavnostjo, zaradi česar veliko energije porabi že za ohranjanje primerne telesne temperature.
Manj hrane pomeni tudi manj snovi za nastanek jajca
Ob visokih temperaturah kokoši več pijejo, hkrati pa pojedo manj. Prav zmanjšan vnos krme je eden pomembnih razlogov za padec nesnosti, saj ptica dobi manj energije, beljakovin, vitaminov in mineralov.
Osnova prehrane mora tudi poleti ostati popolna krmna mešanica za nesnice. Koruza, kruh, lubenica, trava in kuhinjski ostanki niso ustrezna zamenjava, saj ne vsebujejo uravnoteženih količin beljakovin, kalcija in drugih hranil. Za tvorbo čvrste lupine kokoši potrebujejo dovolj kalcija, pomembna pa sta tudi fosfor in vitamin D.
Krmo je smiselno ponuditi zgodaj zjutraj in ponovno proti večeru, ko je hladneje in imajo kokoši več teka. Najbolj vroč del dneva ni pravi trenutek za velike količine energijsko bogate hrane, saj tudi prebava ustvarja dodatno toploto.
Manjši kosi lubenice, kumare ali druge zelenjave z veliko vode so lahko občasna osvežitev, ne smejo pa izpodriniti osnovne krme. Pretiravanje s slanimi ostanki prav tako ni priporočljivo, saj preveč natrija poveča pitje in lahko negativno vpliva na kakovost lupine.
Voda lahko postane prevroča že dopoldne
Napajalnik mora biti ves dan v senci. Voda v temni posodi, izpostavljeni soncu, se lahko hitro segreje do temperature, pri kateri jo kokoši pijejo manj rade, čeprav jo nujno potrebujejo.
Poleti jo zamenjamo večkrat na dan, napajalnike pa vsakodnevno speremo, saj se v topli vodi hitreje razvijejo alge in umazanija. Pri večji jati postavimo več posod, da šibkejše kokoši niso odrinjene od vode. Znaki nevarnega pregrevanja so vztrajno sopihanje, močno razprta krila, bled ali izrazito temen greben, omahovanje in neodzivnost.
Jajca v vročem gnezdu ne smejo čakati ves dan
Jajce je ob znesenju toplo, vendar se mora čim prej ohladiti. V razgretem kokošnjaku hitreje izgublja notranjo kakovost, večja pa je tudi možnost, da se umaže, poči ali ga kokoši začnejo kljuvati.
V običajnem vremenu je priporočljivo jajca pobrati najmanj dvakrat dnevno. Med vročinskim valom jih preverimo že zjutraj, nato še okoli poldneva in pozno popoldne. Strokovna priporočila posebej poudarjajo pogostejše pobiranje ob ekstremnih temperaturah.
Po pobiranju zavržemo razpokana jajca in odstranimo močno umazana. Čistih jajc ne peremo vnaprej z mrzlo vodo, saj lahko poškodujemo naravno zaščitno plast in olajšamo prehod mikroorganizmov skozi lupino. Hranimo jih v hladilniku, najbolje v embalaži in ne v vratih, kjer temperatura najbolj niha.
>>> ZANIMIVO: Razlog, da kokoši spomladi in poleti znesejo več jajc
Senca in zračenje ohranita mirnejšo jato
Kokošnjak potrebuje senco in dober pretok zraka, vendar brez zapiranja v majhen, razgret prostor. Mokra tla niso dolgoročna rešitev, saj povečajo vlago, ki pticam otežuje oddajanje telesne toplote.
Manj jajc med nekaj zelo vročimi dnevi zato še ne pomeni bolezni. Pozornost je potrebna, če kokoši nehajo piti, postanejo neodzivne ali se nesnost tudi po ohladitvi ne povrne. Največ lahko naredimo z dovolj vode, senco, zračenjem, uravnoteženo krmo in pogostim pobiranjem jajc. Prav ti preprosti ukrepi v najhujši vročini pogosto odločajo med kratkotrajnim padcem nesnosti in resnim vročinskim stresom.
