Jajca so bila dolgo živilo, okoli katerega se je lomilo veliko prehranskih pravil. Nekaj desetletij so jih mnogi jedli previdno, predvsem zaradi skrbi glede holesterola. Danes je pogled bolj umirjen: jajce ni čudežno zdravilo, ni pa niti živilo, ki bi ga morali zdravi ljudje samodejno odrivati z jedilnika. Nova ameriška študija je tej razpravi dodala še eno zanimivo plast, povezano z zdravjem možganov in tveganjem za Alzheimerjevo bolezen.
Raziskovalci z univerze Loma Linda v Kaliforniji so v raziskavi, objavljeni v reviji The Journal of Nutrition, analizirali podatke skoraj 40.000 starejših odraslih iz študije Adventist Health Study-2. Udeležence so spremljali povprečno približno 15 let, pri čemer so preverjali tudi njihovo uživanje jajc in poznejše diagnoze Alzheimerjeve bolezni. Rezultat je dovolj zanimiv, da ga velja poznati, a tudi dovolj občutljiv, da ga ne smemo razumeti preveč poenostavljeno.
Pet jajc na teden in nižje opaženo tveganje
Največ pozornosti je pritegnila ugotovitev, da je bilo pri ljudeh, ki so jedli jajca vsaj petkrat na teden, tveganje za diagnozo Alzheimerjeve bolezni nižje kot pri tistih, ki jajc niso jedli oziroma so jih jedli zelo redko. Po navedbah Loma Linda University Health so raziskovalci pri takšnem vnosu opazili do 27 odstotkov nižje tveganje, pri dveh do štirih jajcih na teden pa približno 20 odstotkov nižje tveganje.
To ne pomeni, da pet jajc na teden prepreči Alzheimerjevo bolezen. Študija je opazovalna, zato pokaže povezavo, ne pa dokončnega vzroka. Ljudje, ki jedo jajca, se lahko od drugih razlikujejo tudi po drugih navadah, denimo po splošni prehrani, gibanju, zdravstvenem stanju ali življenjskem slogu. Raziskovalci so sicer prilagajali podatke glede na več dejavnikov, vendar pri takšnih študijah previdnost ostaja nujna.
Zakaj bi jajca sploh lahko pomagala možganom?
Razlaga ni v jajcu kot takem, temveč v hranilih, ki jih vsebuje. Jajca so vir holina, snovi, ki sodeluje pri delovanju živčnega sistema in nastajanju acetilholina, pomembnega prenašalca živčnih signalov. Vsebujejo tudi vitamin B12, kakovostne beljakovine, lutein, zeaksantin in manjše količine omega 3 maščobnih kislin, odvisno od načina reje in krme.
Holin je za možgane posebno zanimiv, ker sodeluje pri procesih, povezanih s spominom in celičnimi membranami. Vitamin B12 je pomemben za živčevje, pomanjkanje pa se lahko kaže tudi z utrujenostjo, težavami s koncentracijo in nevrološkimi znaki. Lutein in zeaksantin sta bolj znana iz sveta zdravja oči, a raziskovalci ju povezujejo tudi z zaščito celic pred oksidativnim stresom.
Jajce je koristno živilo, a priprava veliko spremeni
Prehranski pomen jajc se hitro izgubi, če jih redno pripravimo z veliko masla, slanine, predelanih mesnin ali mastnih sirov. Razlika med kuhanim jajcem ob solati in jajci v težkem zajtrku s predelanimi dodatki je velika. Prav zato ni vseeno, kako jih vključimo v jedilnik.
Najbolj smiselne izbire so kuhana jajca, poširana jajca, umešana jajca z malo oljčnega olja ali omleta z zelenjavo. Jajce se dobro ujame s špinačo, paradižnikom, mlado čebulo, polnozrnatim kruhom, stročnicami in solato. Takšen obrok je nasiten, a ne deluje težko.
Holesterol ni več edina zgodba
Skrb zaradi holesterola ni izmišljena, vendar je danes razlaga bolj natančna kot nekoč. Pri večini zdravih ljudi zmerno uživanje jajc nima enakega učinka kot prehrana, bogata z nasičenimi maščobami, predelanimi mesninami in industrijsko hrano. Kljub temu morajo biti ljudje z izrazito povišanim holesterolom, srčno žilnimi boleznimi, sladkorno boleznijo ali posebnimi dietnimi omejitvami previdnejši in naj se o količini pogovorijo z zdravnikom ali dietetikom.
Pomembno je tudi, da je bila študija podprta s strani American Egg Board, kar ne pomeni, da so izsledki napačni, pomeni pa, da je treba rezultate brati z običajno znanstveno distanco. Avtorji so poudarili povezavo med zmernim uživanjem jajc in nižjo pojavnostjo Alzheimerjeve bolezni, ne pa preprostega recepta proti demenci.
Kaj to pomeni za vsakdanji jedilnik?
Za povprečnega zdravega odraslega človeka je sporočilo precej praktično. Jajca so lahko del uravnotežene prehrane, zlasti če nadomeščajo slabše izbire. Kuhano jajce ob zelenjavi je druga zgodba kot masten sendvič s predelano salamo. Omleta s špinačo je drugačna odločitev kot pecivo z veliko sladkorja.
Pri zdravju možganov ne odloča eno živilo. Odločajo vzorec prehrane, gibanje, spanec, krvni tlak, sladkor v krvi, socialna aktivnost in splošna skrb za telo. Jajca so lahko del te slike, ne pa njeno središče.
Najbolj razumen sklep nove raziskave je zato preprost: zmerno uživanje jajc, denimo nekajkrat na teden, je za številne ljudi lahko dobra prehranska izbira. Če jih pripravimo preprosto in jih povežemo z zelenjavo, sadjem, polnozrnatimi živili in manj predelano hrano, dobimo obrok, ki je koristen tudi zunaj naslovov o Alzheimerjevi bolezni.
Umešana jajca ali toast z avokadom? Ena izbira nasiti precej bolje
