November je za vrtičkarje še vedno pomemben mesec. Preden nastopi močnejša zmrzal, je dobro pobrati občutljivo zelenjavo, zaščititi nekatere rastline, pospraviti vrtne cevi in pripraviti zemljo na zimo. Nekatera opravila lahko počakajo, druga pa je bolje opraviti, dokler tla še niso zamrznjena.
Največ pozornosti potrebujejo rastline v loncih, pozni pridelki in vrtna oprema, v kateri lahko ostane voda. Pri tem ni treba naenkrat pospraviti celotnega vrta. Nekatere vrste zelenjave bodo namreč na gredicah brez težav počakale tudi do zime.
Kaj je treba pobrati pred močnejšo zmrzaljo?
Najprej preverite, kaj še raste na zelenjavnem vrtu. Paprika, paradižnik, jajčevci in bučke so občutljivi na nizke temperature. Če jih še imate na prostem, je pridelek najbolje pobrati pred prvo slano.
Drugače je s porom, ohrovtom, brstičnim ohrovtom in pastinakom. Te vrtnine dobro prenašajo hladnejše vreme, nekatere sorte pa lahko na vrtu ostanejo tudi pozimi.
Posebej zanimiv je brstični ohrovt, katerega okus je lahko po nekaj hladnih nočeh prijetnejši. Tudi kodrolistni ohrovt dobro prenaša nizke temperature.
Korenje lahko ob ustrezni zaščiti ostane v zemlji, vendar ga je v krajih z močnejšo zmrzaljo smiselno pobrati pred dolgotrajnim zamrzovanjem tal. Če ga pustite na gredi, lahko zemljo zaščitite z debelejšo plastjo slame ali listja.
Posebno pozornost namenite radiču in zimski solati. Njuna odpornost je odvisna od sorte, zato lahko občutljivejše rastline ob napovedanih nizkih temperaturah pokrijete z vrtno kopreno.
Lončnice in občutljive rastline potrebujejo zaščito
Pelargonije, fuksije in druge rastline, ki ne prenesejo zmrzali, je treba pravočasno prestaviti v primeren prostor za prezimovanje.
Pri rastlinah v loncih je težava tudi v tem, da njihove korenine niso tako dobro zaščitene kot v zemlji. Manjši lonci lahko ob dolgotrajnem mrazu povsem zamrznejo.
Lončnice, ki lahko prezimijo zunaj, prestavite v zavetno lego ob hiši. Posode lahko ovijete z izolacijskim materialom, pri tem pa poskrbite, da bo odvečna voda lahko odtekala.
Na vrtu zaščitite tudi občutljive trajnice. Okoli korenin lahko nasujete plast suhega listja, slame ali lubja, ki pomaga zmanjševati temperaturna nihanja v tleh.
Dalij in kan, ki jih nameravate prezimiti v notranjih prostorih, ne puščajte nezaščitenih v zemlji skozi daljše obdobje mraza. Njihove gomolje oziroma korenike običajno izkopljemo ob prvih slanah in jih ustrezno shranimo.
Ne pozabite na vrtne cevi in zunanje pipe
Eno od opravil, ki ga vrtičkarji pogosto odlagajo, je praznjenje vrtnega vodovodnega sistema.
Voda, ki ostane v ceveh, spojkah ali zalivalnih napravah, lahko ob zmrzovanju povzroči poškodbe. Zato je priporočljivo pred zimo izprazniti vrtne cevi, odstraniti nastavke in jih shraniti v suh prostor.
Če imate zunanjo pipo z ločenim zapornim ventilom, zaprite dovod in izpraznite cevovod, če je sistem tako zasnovan. Posebno pozornost namenite tudi namakalnim sistemom, ki jih je treba pripraviti po navodilih proizvajalca.
Prav tako preverite posode za zbiranje deževnice. Če niso primerne za zimske razmere, jih pravočasno izpraznite oziroma pripravite na zmrzal.
Kaj storiti z odpadlim listjem?
Jesensko listje ni nujno odpadek, ki ga je treba čim prej odstraniti.
Z zelenice je večje količine mokrega listja priporočljivo pograbiti, saj lahko debela plast preprečuje dostop svetlobe in zraka do trave.
Na gredicah in pod grmovnicami pa je listje lahko koristno. Tla ščiti pred močnimi temperaturnimi nihanji, postopoma razpada in ustvarja življenjski prostor za številne koristne organizme.
Zdravo listje lahko uporabite tudi za kompostiranje. Pri listju z izrazitimi znaki bolezni pa preverite, ali ga je primerno kompostirati doma.
Praznih gredic ni treba pustiti povsem golih. Prekrijete jih lahko s kompostom, listjem ali drugo organsko zastirko, ki zmanjšuje izpiranje hranil in varuje strukturo tal.
Ali lahko novembra še kaj posadimo?
Če zemlja ni zamrznjena ali premočena, je november še vedno primeren za sajenje nekaterih dreves, grmovnic in drugih prezimno trdnih rastlin.
Čas je lahko primeren tudi za sajenje česna, če sorta in vremenske razmere dopuščajo jesensko sajenje. Stroki potrebujejo dovolj časa za ukoreninjenje, preden tla močneje zamrznejo.
Pri sadnem drevju je pomembno, da sadik ne sadimo v razmočeno zemljo. Po sajenju jih ustrezno zalijemo in po potrebi zaščitimo pred divjadjo.
Večjega obrezovanja občutljivejših grmovnic in dreves se pozno jeseni ni priporočljivo lotevati brez poznavanja vrste. Nekatere rastline je bolje obrezati šele ob koncu zime ali spomladi.
Najpomembnejše je spremljanje vremenske napovedi. Prva slana še ne pomeni nujno začetka dolgotrajne zmrzali, vendar je dovolj dober razlog, da preverite občutljive rastline in poskrbite za vrtno opremo.
Vrtičkarji v hladnejših legah in kotlinah morajo biti praviloma previdnejši kot tisti v zavetnih ali obmorskih krajih. Če se za naslednje dni napoveduje več zaporednih noči pod ničlo, imajo zaščita rastlin, pobiranje občutljivih pridelkov in praznjenje vodovodnih cevi prednost pred drugimi vrtnimi opravili.
