V torek, 4. avgusta, se je temperatura na eni od merilnih postaj v Posavju pod 30 stopinj Celzija spustila šele ob 23.39. Takšna noč telesu ne ponudi pravega oddiha, saj toplota ostaja ujeta v hišah, spalnicah, asfaltu in zemlji še dolgo po sončnem zahodu.
Za ljudi po 65. letu to ni le vprašanje neprijetnega počutja. Telo se lahko počasneje prilagaja vročini, občutek žeje ni vedno dovolj izrazit, srce in ledvice pa morajo ob ohlajanju organizma opraviti več dela. Svetovna zdravstvena organizacija opozarja, da vročina lahko poslabša bolezni srca, dihal, ledvic in sladkorno bolezen ter poveča nevarnost vročinske izčrpanosti in vročinskega udara.
V takšnih dneh vrt, košnja, plevel in presajanje rož preprosto počakajo. Najbolj koristna odločitev ni vztrajanje do konca opravila, temveč pravočasen umik v senco ali hladen prostor.
Prvi znak pogosto ni žeja, temveč nenavadna utrujenost
Pregrevanje se ne začne vedno z dramatičnim opozorilom. Najprej se lahko pojavijo nenadna šibkost, težka glava, omotica, slabost, razdražljivost ali občutek, da običajno opravilo zahteva nesorazmerno veliko napora.
Človek med delom na vrtu pogosto pomisli, da bo zalil še zadnjo gredo, pobral še nekaj plodov ali dokončal pletje. Prav ta dodatna četrt ure je lahko odveč. Če postanejo noge negotove, srce bije hitreje, dihanje je težje ali se pojavi močna žeja, je čas za takojšen premor.
Umik pomeni sedenje ali ležanje v hladnejšem prostoru, počasno pitje vode in ohlajanje kože z vlažno krpo. WHO med opozorilnimi znaki vročinske obremenitve navaja šibkost, omotico, glavobol, slabost in močno žejo. Ob zmedenosti, izgubi zavesti, prenehanju potenja ali izrazitem slabšanju je potrebna takojšnja zdravstvena pomoč.
Vroč dan ni primeren za dokazovanje vzdržljivosti.
Če morate opravilo prekiniti na polovici, ga niste opustili. Zaščitili ste telo, ki vam je že sporočilo, da hlajenje ne dohaja več obremenitve.
Delo na vrtu prestavite na zgodnje jutro
Zalivanje, pobiranje zelenjave in druga nujna opravila opravite čim bolj zgodaj, po možnosti pred osmo uro. Tudi večer ni vedno primeren. Če temperatura še ob skoraj polnoči ostaja blizu 30 stopinj, zemlja, zidovi in tlak še vedno oddajajo nakopičeno toploto.
Opoldansko sonce in čas zgodnjega popoldneva sta za delo na prostem najslabša izbira. Klobuk in plastenka vode pomagata, ne moreta pa izničiti vročine. Posebej previdni morajo biti ljudje, ki jemljejo zdravila za krvni tlak, odvajanje vode ali bolezni srca in ledvic. Zdravil zaradi vročine ne spreminjajte sami, saj je primeren ukrep odvisen od posameznikovega zdravstvenega stanja.
Delo razdelite na kratke odseke. Deset ali petnajst minut opravila naj spremlja daljši počitek v senci. Težka opravila, denimo prekopavanje, košnjo ali prenašanje zemlje, prestavite na hladnejši dan.
Piti je treba prej, preden telo zahteva vodo
Žeja pride lahko prepozno. Vodo zato pijte postopoma skozi ves dan, ne šele po vrnitvi z vrta. Manjši kozarec na približno uro je običajno prijaznejši do telesa kot velika količina naenkrat.
Alkohol vročino še oteži, zelo sladke pijače pa niso najboljša osnovna izbira za nadomeščanje tekočine. Voda, nesladkan čaj, juha in živila z veliko vode pomagajo vzdrževati hidracijo. Ljudje, ki jim je zdravnik omejil količino tekočine, morajo upoštevati individualna navodila.
Pomemben pokazatelj je urin. Če ga je malo in je izrazito temen, lahko telo potrebuje več tekočine. Pozorni bodite tudi na suha usta, glavobol, nenavadno zaspanost in zaprtje.
Tekočina naj bo dosegljiva tam, kjer največ časa preživite. Kozarec vode na kuhinjskem pultu ali manjši vrč ob stolu sta pogosto učinkovitejša od nasveta, da bi morali čez dan »več piti«.
Tudi dom se mora hladiti ob pravem času
Okna čez dan zaprite, če je zunaj bolj vroče kot v prostoru. Na sončni strani spustite žaluzije, rolete ali zaprite polkna. Zračite zgodaj zjutraj in šele pozno zvečer, ko zunanja temperatura dejansko pade.
Ventilator pomaga z gibanjem zraka, ne ohladi pa prostora. Klima naj ne piha neposredno v telo, prostor pa ohladite zmerno. Velika temperaturna razlika lahko postane neprijetna predvsem ob pogostem prehajanju iz hladnega prostora na vročino.
Za hlajenje telesa pomaga mlačen tuš, vlažna krpa na vratu ali podlahteh in lahka, ohlapna obleka. Težke obroke prestavite na hladnejši del dneva. Kosilo je lahko manjše, večerja pa lahka, saj prebava velikega obroka telo dodatno obremeni.
Posebno pozornost namenite ljudem, ki živijo sami. Kratek telefonski klic ali obisk lahko hitro pokaže, ali imajo dovolj vode, prezračen prostor in ali se počutijo običajno. WHO pri zaščiti starejših med vročinskimi valovi posebej poudarja preverjanje njihovega počutja in hidracije.
Nekatera opravila lahko brez škode počakajo
Rože bodo preživele nekaj ur brez obrezovanja. Plevel ne bo prevzel vrta do večera, trava pa ne potrebuje košnje ravno na najbolj vroč dan. Pogosto se nevarnost začne z mislijo, da bo opravilo trajalo samo nekaj minut.
Telo po 65. letu lahko dolgo deluje povsem običajno, nato pa se stanje nenadoma spremeni. Prav zato je pametneje ukrepati ob prvem občutku slabosti, ne šele ob popolni izčrpanosti.
Vročinski val ni preizkus značaja. Dober dan v takšnih razmerah ni tisti, v katerem smo dokončali vsa opravila, temveč tisti, ki smo ga zaključili brez omotice, izčrpanosti in nepotrebnega tveganja. Senca, voda in počitek niso znak popuščanja. So najrazumnejši odgovor telesu, ki skuša ohraniti varno temperaturo.
