Na prvi pogled je prizor precej nenavaden. Med mladimi listi solate ali rukole se v vlažni zemlji nenadoma pokažejo majhne rjave tvorbe, ki spominjajo na ušesa, skodelice ali prazne lupine. Vrtnar najprej pomisli na bolezen, jajčeca škodljivcev ali nekaj, kar je prišlo s kupljeno zemljo. V resnici gre v večini takšnih primerov za glive, ki živijo od razpadajoče organske snovi.
Na vašem vrtu se je zelo verjetno pojavila čašasta gliva iz rodu Peziza. Takšne glive se rade pojavijo v visoki gredi, kjer je zemlja bogata s kompostom, lesnimi delci, zastirko ali ne povsem razgrajenim rastlinskim materialom. Njihova prisotnost je pogosta po obdobjih dežja, ob rednem zalivanju ali tam, kjer se zemlja počasneje suši.
Kaj se je pojavilo med solato?
Rjave skodeličaste tvorbe niso koreninska bolezen solate in niso škodljivec. Gre za plodišča glive, torej vidni del organizma, ki je sicer večinoma skrit v zemlji. Gliva razgrajuje organsko snov, podobno kot številne druge koristne glive in mikroorganizmi v kompostu.
Takšne čašice so pogosto mehke, krhke, rjavkaste, znotraj nekoliko gladke, zunaj pa bolj hrapave ali zrnate. Lahko rastejo posamezno ali v majhnih skupinah. Njihova oblika ni vedno popolna, zato so lahko videti kot zmečkane skodelice ali majhna ušesa.
Zakaj ravno v visoki gredi?
Visoke grede so za takšne glive skoraj idealen prostor. V njih je pogosto veliko komposta, lesnih vlaken, šote, kokosovih vlaken, lubja ali delno razpadlih rastlinskih ostankov. Če je zemlja stalno vlažna in je vreme blago, se glive hitro razvijejo.
Pojav je še pogostejši, če je bila greda pred kratkim napolnjena z novo zemljo ali kompostom. Trosi so lahko že v substratu, nato pa ob pravih pogojih poženejo plodišča. To ne pomeni nujno, da je zemlja slaba. Pogosto pomeni ravno nasprotno: v njej poteka živahno razkrajanje organske snovi.
Ali so nevarne za solato?
Za solato praviloma niso nevarne. Čašaste glive ne živijo kot zajedavci na listih ali koreninah, ampak uporabljajo odmrle organske ostanke. Solata zaradi njih ne bo kar propadla, ovenela ali postala neužitna.
Vseeno pa je treba ločiti med glivo v zemlji in higieno pridelka. Ker gre za gobo, ki je ne poznamo zanesljivo do vrste, je ne smemo uživati. Tudi listov solate, ki ležijo neposredno na zemlji, je dobro temeljito oprati. To velja vedno, ne le ob pojavu gliv.
Kaj, če jih pustimo?
Če čašic ne odstranimo, se običajno zgodi zelo malo. Nekaj dni ali tednov bodo vidne, nato se bodo posušile, sesedle ali razpadle. Ob vlažnem vremenu se lahko pojavijo nove. S tem se gliva razmnožuje in sprošča trose, vendar to v vrtni zemlji ni nič posebnega.
Težava nastane predvsem estetsko ali psihološko. Marsikoga moti misel, da med solato rastejo gobe. Pri zelo gosti zasaditvi lahko tak pojav opozarja tudi na preveč vlage in slabše zračenje med rastlinami.
>>> Zelena solata ali motovilec? Katera je res najbolj hranljiva izbira?
Ali jih je smiselno odstraniti?
Najbolj praktičen odgovor je: da, lahko jih odstranimo, ni pa panike, če jih pustimo. Pri zelenjavi, ki jo režemo in jemo svežo, je bolje ohraniti gredo čim bolj čisto. Čašice poberemo z rokavico ali majhno lopatko, skupaj z nekaj okoliške zemlje. Ne mečemo jih med svežo solato, ampak v kompost ali biološke odpadke.
Po odstranitvi ni treba škropiti, razkuževati zemlje ali uporabljati agresivnih sredstev. Takšni posegi lahko naredijo več škode kot koristi, saj porušijo mikrobiološko ravnovesje v gredi.
Kaj lahko naredimo, da se ne vračajo?
Najprej preverimo zalivanje. Zemlja naj bo vlažna, ne pa ves čas mokra. Solata potrebuje redno vodo, vendar ji ne ustreza stalno razmočena podlaga. Bolje je zalivati zjutraj in neposredno ob zemljo, ne po listih.
Pomaga tudi rahlo rahljanje zgornje plasti zemlje, da se površina hitreje prezrači. Če je na gredi veliko lesenih koščkov ali grobe zastirke, jo lahko nekoliko odmaknemo od mladih rastlin. Pri prihodnjem polnjenju grede uporabimo dobro preperel kompost, ne sveže napol razgrajene organske mase.
Kdaj bi morali biti bolj pozorni?
Pozornost je potrebna, če se poleg gliv pojavijo še drugi znaki: solata rumeni, gnije pri dnu, se seseda, ima sluzaste liste ali neprijeten vonj iz zemlje. Takrat težava verjetno ni sama čašasta gliva, temveč prevelika vlaga, slabo odcedna zemlja ali gnitje rastlinskih ostankov.
Prav tako ni dobro, da otroci ali hišni ljubljenčki trgajo in okušajo neznane gobe iz gred. Pri gobah na vrtu velja preprosto pravilo: če jih nismo zanesljivo določili, niso za uživanje.
Majhen znak življenja v zemlji, ne vrtna katastrofa
Rjave čašice med solato so za vrtnarja lahko neprijetno presenečenje, vendar običajno niso razlog za alarm. Najpogosteje kažejo na vlažno, organsko bogato zemljo, v kateri poteka razkroj. Solate ne napadajo neposredno in pridelka zaradi njih ni treba zavreči.
Najboljša rešitev je mirna in preprosta: gobe odstranimo, površino zemlje malo prezračimo, zalivanje prilagodimo in solato pred uporabo dobro operemo. Visoka greda je živ sistem, v katerem poleg rastlin delajo tudi glive, bakterije in drobne živali. Včasih se ta podzemni svet za nekaj dni pokaže tudi na površini.
