Veste, kako se morate peljati po avtocesti v megli? Pomagajo vam lahko bele oznake

Megla lahko razmere na avtocesti spremeni v nekaj trenutkih. Voznik mora predvsem zmanjšati hitrost, povečati varnostno razdaljo, prižgati ustrezne luči in se izogniti nenadnemu zaviranju. Na nekaterih slovenskih avtocestnih odsekih mu pri izbiri hitrosti pomagajo tudi posebni beli polkrogi ob desni robni črti.

Njihov pomen je preprost. Če pred seboj vidite dva polkroga, je priporočena hitrost 70 km/h. Če vidite samo še enega, zmanjšajte hitrost na 50 km/h. Oznake vozniku omogočajo, da brez ugibanja približno oceni, kako daleč v meglo dejansko vidi.

Kaj pomenijo beli polkrogi na avtocesti?

Polkrogi so narisani zaporedoma ob desni polni robni črti. Ne označujejo razdalje do izvoza ali kakšne posebnosti vozišča, ampak so del sistema za varnejšo vožnjo ob zmanjšani vidljivosti.

Pravilo si je mogoče zapomniti zelo preprosto:

DARS je takšno označevanje začel uvajati na problematičnih odsekih, kjer se gosta megla pojavlja pogosteje. Sistem sestavljajo talne oznake in spremljajoča prometna signalizacija.

Polkrogi pa ne pomenijo, da morate pri dveh vidnih oznakah nujno voziti 70 km/h. Hitrost mora biti vedno prilagojena dejanski vidljivosti in razmeram. Če zaradi megle, mokrega vozišča ali prometa tudi 70 km/h ni varno, je treba voziti počasneje.

Takšne oznake so tudi na dolenjski avtocesti

Eden najbolj znanih odsekov s temi oznakami je prav na dolenjski avtocesti, kjer se vozniki iz smeri Višnje Gore spuščajo proti Grosupljem in Ljubljani.

Po podatkih, ki jih je DARS navajal ob uvajanju sistema, so bili beli polkrogi postavljeni na treh območjih Domžale-Šentjakob, Višnja Gora-Grosuplje v smeri Ljubljane ter med Golim vrhom in Razdrtim. Poznejši podatki DARS prav tako omenjajo sistem talnih oznak pri Domžalah, Grosupljem in na Golem vrhu.

Prav odsek med Višnjo Goro in Grosupljem ima tragično zgodovino, povezano z meglo.

Konec novembra 2010 se je tam v smeri Ljubljane zgodilo eno najhujših verižnih trčenj na slovenskih avtocestah. V nesreči je bilo udeleženih 38 vozil, umrli so trije ljudje, številni pa so bili poškodovani. Gosta megla je močno zmanjšala vidljivost, med dejavniki nesreče pa sta bili tudi hitrost in premajhna varnostna razdalja.

Prav takšni dogodki nazorno pokažejo težavo vožnje v megli. Voznik oviro ali stoječo kolono opazi bistveno pozneje, pri avtocestni hitrosti pa mu lahko zmanjka prostora za varno ustavljanje.

Samodejne dnevne luči v megli niso vedno dovolj

Posebno pozornost zahtevajo tudi luči. Voznik se ne sme vedno zanesti na avtomatiko.

Prometnoinformacijski center opozarja, da pri nekaterih vozilih dnevne luči svetijo samo spredaj. Avtomobil je zato lahko od zadaj bistveno slabše viden. Ob zmanjšani vidljivosti je treba poskrbeti, da so prižgane tudi ustrezne zadnje luči.

Ob gosti megli uporabimo meglenke. Zadnja meglenka je namenjena prav temu, da drugi vozniki vozilo v gosti megli prej opazijo.

Vendar zadnja meglenka ni luč, ki bi jo pustili prižgano še potem, ko se vidljivost izboljša. Je zelo močna in lahko voznika za nami ob normalni vidljivosti močno moti. Če zapeljemo iz goste megle ali se za nami na majhni razdalji vozi drugo vozilo in razmere ne zahtevajo več meglenke, jo izključimo.

Sprednje meglenke lahko uporabimo, če jih vozilo ima in razmere to zahtevajo. Dolge luči pa v gosti megli niso rešitev. Njihova svetloba se odbija od drobnih vodnih kapljic in lahko vidljivost pred vozilom še poslabša.

Največja napaka je vožnja s preveliko hitrostjo

Omejitev 130 km/h na avtocesti ne pomeni, da je takšna hitrost primerna tudi v megli. Voznik mora hitrost prilagoditi razdalji, na kateri še lahko varno zazna dogajanje pred seboj.

DARS pri vidljivosti do približno 50 metrov svetuje hitrost največ 50 km/h. Obenem je treba povečati varnostno razdaljo.

Zelo nevarno je tudi sunkovito zmanjšanje hitrosti šele takrat, ko voznik zapelje v najgostejši del megle. Vozilo za njim je namreč v povsem enakem položaju in ga lahko opazi prepozno. Hitrost je zato bolje zmanjševati pravočasno in postopoma.

Še posebej previdni moramo biti na odsekih, kjer se vidljivost hitro spreminja. Voznik lahko nekaj sto metrov vozi v razmeroma dobri vidljivosti, nato pa zapelje v gosto megleno zaplato.

Polkrogi so pravzaprav preprost merilnik vidljivosti

Naslednjič, ko boste med vožnjo proti Ljubljani na spustu od Višnje Gore proti Grosupljem opazili bele polkroge ob desnem robu, boste vedeli, čemu služijo.

Dva vidna polkroga pomenita približno 70 km/h, en sam viden polkrog pa 50 km/h. Če ne vidite niti toliko, je jasno, da razmere zahtevajo še previdnejšo vožnjo.

Ob tem velja še preprostejše pravilo: hitrost zmanjšajte, preden vas megla prisili v nenadno zaviranje, povečajte razdaljo do vozila pred seboj in preverite, ali je vaš avtomobil dobro viden tudi od zadaj. Prav kombinacija slabe vidljivosti, previsoke hitrosti in premajhne razdalje lahko običajno jutranjo vožnjo spremeni v verižno trčenje.