Zeleni odkos trave je ena najbolj podcenjenih stvari, ki jih imamo spomladi in poleti skoraj preveč. Po vsaki košnji ostane kup mehke, vlažne, močno dišeče mase, ki jo številni še vedno razumejo kot nadlogo. Napolni koš, segreje se v samokolnici, na kompostu se sprime v sluzasto plast, v vreči pa že po enem dnevu dobi neprijeten vonj. A prav ta odkos je lahko za vrt zelo uporaben, če ga ne uporabimo preveč naenkrat.
Sveža pokošena trava je bogata z dušikom, vsebuje veliko vode in se hitro razkraja. To pomeni, da lahko pomaga tlom, kompostu in rastlinam, lahko pa povzroči težave, če jo naložimo v debelih, zbitih plasteh. Največja razlika med koristjo in škodo je v količini. Tanka plast je pomoč, debela odeja pa lahko postane zadušljiva, vroča in smrdeča masa, pod katero zemlja ne diha več.
Najboljša uporaba je tanko zastiranje gred
Zeleni odkos trave se zelo dobro obnese kot zastirka okoli paradižnika, paprike, kumar, bučk, zelja, sadnih grmov in mladih dreves. Njegova naloga je preprosta: zmanjša izhlapevanje vode, ohladi površino zemlje, ovira rast plevela in postopoma vrača hranila v tla. Posebej v visokih gredah, kjer se zemlja hitreje izsuši, je tanek sloj pokošene trave lahko zelo praktična rešitev.
Ključ je v debelini. Sveže trave ne nasujemo deset centimetrov visoko. Bolje je začeti z dvema do tremi centimetri, jo rahlo razporediti in pustiti, da se delno osuši. Če je odkos zelo moker, ga je smiselno za nekaj ur razgrniti na sonce ali v senco, da izgubi del vlage. Tako se ne bo takoj sprijel v neprepustno plast.
Ob steblu pustite malo prostora
Pri zastiranju nikoli ne tiščimo sveže trave čisto ob steblo rastline. Okoli paradižnika, paprike ali mladega drevesca pustimo nekaj centimetrov praznega prostora. Vlažna trava, pritisnjena neposredno ob steblo, lahko zadržuje preveč vlage in poveča tveganje za gnitje ali bolezni.
Najboljša zastirka je zračna. Če se plast po nekaj dneh sesede, jo lahko rahlo razrahljamo ali dodamo novo tanko plast. Vrtu bolj koristi več zmernih nanosov kot en velik kup.
Na kompostu je trava odlična, a ne sama
Pokošena trava je v kompostniku tako imenovani zeleni material. Bogata je z dušikom in se hitro razkraja, zato močno pospeši delovanje komposta. Težava nastane, če v kompostnik stresemo samo travo. Zaradi vlage in drobne strukture se sprime, izrine zrak, začne gniti brez kisika in razvije močan vonj.
Zato jo je treba mešati z rjavim materialom. To so suho listje, slama, drobne vejice, natrgan karton, jajčne škatle brez barvnega tiska, suha stebla trajnic ali žagovina v zmerni količini. Pravilno razmerje ni treba meriti do grama. Pomembno je, da se mokra trava ne zbije v zeleno kepo.
Najprej plast suhega, nato trava
Dober kompostni postopek je enostaven. Na dno ali čez obstoječo maso najprej dodamo nekaj suhega materiala, nato tanko plast trave, potem spet suho plast. Če je trave veliko, jo raje dodajamo v več delih, ne vsega naenkrat. Občasno mešanje komposta pomaga, da pride v notranjost zrak.
Če kompost začne smrdeti, je skoraj vedno premoker in premalo zračen. Takrat dodamo suho listje, karton ali slamo in maso razrahljamo.
Odkos lahko ostane tudi na trati
Najpreprostejša uporaba odkosov je, da jih sploh ne pobiramo. Pri redni košnji, ko trava ni previsoka in je odkos droben, lahko pokošeni delci ostanejo na trati. Hitro se razgradijo in vrnejo del hranil nazaj v tla. Takšen način deluje najbolje pri suhi trati, ostrih nožih kosilnice in pogosti košnji.
To ni primerno, če je trava previsoka, mokra ali polna semen plevelov. Dolge mokre bilke se sprimejo v kupe, pod njimi trata porumeni, videz pa je slab. Pri redni, zmerni košnji pa je puščanje drobnega odkosa na trati ena najbolj ekonomičnih rešitev.
Previdno, če je bila trata škropljena
Trave, ki je bila pred kratkim obdelana s herbicidi, sredstvi proti mahu ali drugimi pripravki, ne uporabljamo na zelenjavnih gredah. Ostanki sredstev lahko škodujejo rastlinam, posebej občutljivim vrtninam. Enako velja za travo z močno zapleveljene trate, če so pleveli že semenski.
Pri domači trati, ki ni bila škropljena in ni polna dozorelih semen, je uporaba veliko varnejša. Vseeno je smiselno pogledati, kaj kosimo. Če med odkosom prevladujejo semena plevela, ga raje uporabimo v vročem kompostu ali ga ne damo neposredno na gredo.
Ne uporabljajte plesnive trave
Če je trava že stala v kupu, se segrela, začela smrdeti ali plesneti, ni najboljša izbira za zastirko ob občutljivih vrtninah. Tak material raje predelamo v kompostu, kjer ga zmešamo s suhim materialom. Sveža zastirka naj bo čista, kratka in razrahljana.
Iz trave lahko naredimo tudi tekoče gnojilo
Nekateri vrtnarji iz zelenega odkosa pripravijo travno tekoče gnojilo. Vedro delno napolnijo s travo, dolijejo vodo in pustijo nekaj dni, da se začne razkroj. Nastane tekočina z močnim vonjem, ki jo je treba pred uporabo razredčiti. Tak pripravek je bogat z dušikom in je primeren predvsem za rastline v fazi bujne rasti.
Pri tem je potrebna zmernost. Preveč dušika lahko pri paradižniku in papriki spodbudi veliko listov, plodov pa manj. Travni namok zato ni univerzalno gnojilo za vsako rastlino in vsak teden. Bolj smiseln je za listnate vrtnine, kompost ali za rastline, ki očitno potrebujejo spodbudo v rasti.
>>> Kaj vse lahko damo na domač kompost in česa raje ne
Zeleni odkos najbolje deluje, če ga porabimo sproti
Najslabše je travo kositi, jo zmetati na kup in se z njo ukvarjati čez dva dni. Takrat je pogosto že prevroča, zlepljena in neprijetna. Najboljši sistem je takojšnja razporeditev. Del ostane na trati, del gre v tanki plasti okoli rastlin, del v kompost skupaj s suhim materialom.
Tako odkos ne postane odpadek, ampak del kroženja hranil na vrtu. Manj je vreč, manj odvoza, manj kupljene zastirke in manj izsušene zemlje.
Majhna količina naredi največ koristi
Zeleni odkos trave je uporaben, a zahteva občutek za mero. V tankih slojih varuje zemljo, hrani mikroorganizme, zmanjšuje plevel in pomaga ohranjati vlago. V debelih plasteh se spremeni v zadušljivo maso, ki smrdi, gnije in lahko škodi rastlinam.
Najboljši vrtnarski odgovor je zato preprost: pokošene trave ne zavrzite, ampak jo razporedite pametno. Okoli rastlin naj bo tanka in zračna, v kompostu naj bo pomešana s suhim materialom, na trati pa naj ostane samo takrat, ko je kratka in drobno pokošena. Tako bo iz običajnega odkosa nastal brezplačen vir hranil, bolj vlažna zemlja in bolj živ vrt.
