Kutina je eden tistih sadežev, ki so bili nekoč precej bolj domači kot danes. Rasla je ob hišah, na robovih vrtov in v starih sadovnjakih, njene rumene plodove pa so ljudje jeseni shranjevali v kleteh, kuhali v marmelade ali jih uporabljali za odišavljanje prostorov.
Danes jo v trgovinah srečamo redkeje, na domačih vrtovih pa še vedno vztraja. Prav oktober je čas, ko plodovi dobijo značilno rumeno barvo in močan vonj.
Surova je trda, kuhana pa povsem drugačna
Kutina na prvi pogled nekoliko spominja na križanca med jabolkom in hruško. Plod je trd, meso gosto, okus pa surov precej trpek.
Zato se kutina praviloma ne uživa tako kot jabolko. Njena prava vrednost se pokaže pri kuhanju in peki. Takrat se zmehča, izgubi del trpkosti in razvije izrazito aromo.
Najpogosteje iz nje pripravljamo marmelado, žele, kompot ali gost sadni namaz. Dobro se obnese tudi v kombinaciji z jabolki, hruškami in cimetom.
Pred uporabo jo je treba dobro oprati, saj je lupina pri nekaterih sortah rahlo kosmata. Nato jo prerežemo, odstranimo peščišče in narežemo na manjše kose.
Pri rezanju je potrebna nekoliko večja previdnost kot pri jabolku, saj je meso zelo čvrsto.
Zakaj je bila kutina nekoč tako priljubljena
Eden od razlogov je bila njena uporabnost. Plodovi imajo veliko naravnega pektina, zato so zelo primerni za pripravo želejev in marmelad.
V časih, ko gospodinjstva niso imela toliko kupljenih dodatkov za želiranje, je bila kutina za takšne pripravke še posebej priročna.
Priljubljena je bila tudi zaradi vonja. Zrele kutine imajo izrazito, sladko aromo, zato so jih ljudje pogosto položili v shrambo ali na omaro, kjer so oddajale vonj še več dni.
Takšna uporaba se je ponekod ohranila do danes.
Kdaj je kutina zrela?
Zrela kutina ima praviloma rumeno do zlato rumeno lupino in močno diši. Če je plod še povsem zelen, je navadno še nezrel.
Obiranje je pogosto smiselno opraviti, preden pride močnejša zmrzal. Plodovi so ob obiranju lahko še nekoliko trdi, saj se njihov okus in aroma med shranjevanjem še razvijata.
Pomembno je tudi, da kutin ne tlačimo ali mečemo v zaboj. Čeprav delujejo zelo čvrste, se ob udarcih lahko poškodujejo, poškodovana mesta pa se pri shranjevanju hitreje kvarijo.
Najlepše plodove lahko hranimo nekaj časa v hladnem in zračnem prostoru. Ker imajo močan vonj, jih ni nujno shranjevati tik ob drugem sadju.
Najpreprostejši način uporabe
Če kutine še nikoli niste pripravljali, je kompot verjetno najlažji začetek.
Olupljeno in očiščeno kutino narežite na manjše kose, zalijte z vodo in kuhajte toliko časa, da se zmehča. Dodate lahko malo sladkorja, cimet, klinčke ali limonino lupino.
Za marmelado se kutina kuha nekoliko dlje, dokler se popolnoma ne zmehča, nato jo pretlačimo in po okusu sladkamo.
Pri daljšem kuhanju se lahko meso obarva rožnato ali rdečkasto. To je običajna lastnost kutine in eden od razlogov, da so domači želeji iz tega sadeža tako prepoznavni.
Kutina verjetno ne bo znova postala tako vsakdanji sadež, kot je bila nekoč. A prav jeseni se splača pogledati na stare vrtove in sadovnjake. Rumeni, močno dišeči plodovi so še vedno uporabni na povsem enak način kot pred desetletji.
