Lahko nekaj ur treninga res vpliva na desetletja zdravja možganov? Nova raziskava, objavljena v strokovni reviji Alzheimer’s and Dementia: Translational Research & Clinical Interventions, je sprožila veliko zanimanja.
Po ugotovitvah raziskovalcev naj bi specifična vaja za treniranje hitrosti obdelave informacij zmanjšala tveganje za razvoj demence za približno 25 odstotkov. Gre za dolgoročno randomizirano kontrolirano študijo, kar pomeni, da spada med metodološko najzanesljivejše oblike medicinskih raziskav. Kljub temu strokovnjaki opozarjajo na previdnost pri razlagi rezultatov.
Kako je so izvedli raziskavo?
Več kot 20 let spremljanja
Študija se je začela že konec devetdesetih let prejšnjega stoletja. Vključila je več kot 2.800 oseb, starejših od 65 let. Udeleženci so bili naključno razdeljeni v štiri skupine: trening hitrosti, trening spomina, trening logičnega razmišljanja in kontrolno skupino brez posebnega treninga.
Udeleženci so najprej opravili deset ur treninga, razporejenih v petih tednih, nato pa še dodatne obnovitvene ure po enem in treh letih. Skupno je šlo za manj kot 24 ur vadbe.
Raziskovalci so udeležence spremljali pet, deset in nato še dvajset let. Prav v tej zadnji fazi so analizirali podatke iz zdravstvenih evidenc in ugotovili, da je imela skupina s treningom hitrosti statistično pomembno nižje tveganje za razvoj demence.
Kaj pomeni 25-odstotno zmanjšanje tveganja?
Statistika ni vedno preprosta
Avtorica raziskave Marilyn Albert z Univerze Johns Hopkins je poudarila, da gre za prvo tovrstno dolgoročno študijo, ki nakazuje konkretno možnost zmanjšanja tveganja.
Vendar pa so drugi strokovnjaki izrazili zadržanost. Rachel Richardson iz organizacije Cochrane Collaboration je opozorila, da interval zaupanja kaže razpon od 41-odstotnega do zgolj 5-odstotnega zmanjšanja tveganja. To pomeni, da je dejanski učinek lahko bistveno manjši od omenjenih 25 odstotkov.
Poleg tega so bili iz raziskave izključeni posamezniki s slabšim vidom ali sluhom, kar pomeni, da vzorec morda ni popolnoma reprezentativen za splošno populacijo starejših.
Kaj je vključeval trening hitrosti?
Klikanje kot vaja za povezave v možganih
Vaja je bila računalniško podprta in je vključevala hitro prepoznavanje ter klikanje na simbole, kot so avtomobili in prometni znaki, ki so se pojavljali na različnih mestih zaslona. Cilj je bil izboljšati hitrost obdelave vizualnih informacij.
Raziskovalci domnevajo, da je trening vplival na povezljivost v možganih, čeprav natančen mehanizem delovanja še ni pojasnjen. Odkritje bi lahko spodbudilo razvoj še bolj ciljanih vaj v prihodnosti.
Pomembno je poudariti, da rezultati veljajo izključno za točno določeno vrsto treninga, ne pa za vse aplikacije za treniranje možganov, ki so na voljo na trgu.
Demenca je globalni izziv
Po podatkih Svetovne zdravstvene organizacije demenca prizadene približno 57 milijonov ljudi po svetu in je sedmi najpogostejši vzrok smrti. Vsako učinkovito preventivno orodje bi imelo velik družbeni in ekonomski vpliv.
Kljub obetavnim rezultatom strokovnjaki poudarjajo, da so za dokončne zaključke potrebne dodatne raziskave. Kognitivni trening je lahko del širšega pristopa, ki vključuje telesno aktivnost, zdravo prehrano, socialno vključenost in nadzor kroničnih bolezni.
Kaj lahko storimo danes?
Trenutni dokazi kažejo, da so redna miselna aktivnost, branje, učenje novih veščin in družabne interakcije povezani z boljšim kognitivnim zdravjem. Specifične računalniške vaje lahko predstavljajo dopolnilo, vendar niso nadomestilo za celovit življenjski slog.
Raziskava odpira zanimivo vprašanje: ali lahko nekaj ur usmerjenega treninga dolgoročno vpliva na zdravje možganov? Odgovor še ni dokončen, vendar znanost kaže, da se vlaganje v možgane lahko obrestuje.
