V vročih dneh telo ne dela enako kot ob hladnejšem vremenu. Več energije porabi za hlajenje, več tekočine izgublja z znojenjem, apetit se spremeni, prebava pa pri mnogih postane počasnejša. Prav zato poleti nekatera hrana hitreje povzroči občutek teže, napihnjenosti, zaspanosti in nelagodja. Posebej po 50. letu, ko se prebava pri marsikom nekoliko upočasni, je razlika še bolj opazna.
Najpogosteje težave povzroča zelo mastna, ocvrta in močno začinjena hrana. Sem spadajo dunajski zrezki, pomfrit, mastno meso z žara, klobase, težke omake, majonezne solate, velike porcije testenin s smetanastimi prelivi in sladice z veliko kreme. Takšna hrana je okusna, a v vročini pogosto ostane v želodcu dlje, kot bi si želeli.
Zakaj je poleti težka hrana še težja?
Vročina telo že sama po sebi obremeni. Krvni obtok je bolj usmerjen v hlajenje telesa, človek se znoji, izgublja tekočino in soli. Če temu dodamo še velik, masten obrok, mora prebava opraviti dodatno delo. Rezultat je občutek, da nas je kosilo dobesedno ustavilo.
Po 50. letu se lahko temu pridružijo še počasnejše praznjenje želodca, manj gibanja po obroku, jemanje zdravil, občutljivejši želodec ali težave z žolčem. Zato ni presenetljivo, da ista jed, ki je pozimi ne povzroči večjih težav, poleti nenadoma deluje pretežka.
Največja napaka je velik obrok sredi dneva
Najbolj neprijetna kombinacija je obilno kosilo v največji vročini. Težka hrana, alkohol, premalo vode in sedenje v senci po obroku pogosto prinesejo utrujenost, napihnjenost in občutek pritiska v trebuhu. Če je dan vroč, je bolje jesti manjše porcije in težji obrok prestaviti na večer, ko se ozračje nekoliko umiri.
Kaj izbrati namesto mastnih poletnih obrokov?
Lažja izbira ne pomeni dolgočasne hrane. Poleti se dobro obnesejo ribe, piščanec, puran, jajca, skuta, jogurt, stročnice v manjših porcijah, zelenjavne juhe, solate s krompirjem, paradižnikom, kumarami, bučkami, stročjim fižolom ali rižem. Pomembno je, da obrok ni preveč masten in da ga ne pojemo prehitro.
Previdno tudi pri hladni hrani
Tudi hladna hrana ni vedno lahka. Francoska solata, majonezni namazi, mastne salame in sladke kremne sladice lahko v vročini hitro obležijo. Hladno še ne pomeni prebavljivo.
Telo poleti pogosto samo pove, kaj mu ne ustreza
Če vas po določeni hrani v vročini redno napihuje, uspava ali tišči v želodcu, je to dober znak, da jo prihranite za hladnejši dan. Poletni krožnik naj bo nekoliko manjši, bolj svež in manj masten. Dodajte dovolj tekočine, po obroku pa si privoščite kratek miren sprehod, ne takojšnjega ležanja.
Vročina ni čas za dokazovanje pri krožniku. Telo lažje prenese preprost obrok, ki ga ne obremeni za pol dneva. Po 50. letu je ta razlika še pomembnejša, saj dobro počutje po kosilu pogosto določi, ali bo popoldne prijetno ali utrujajoče.
